Janša je po drevišnjem srečanju povedal, da so se predsedniki in vodje poslanskih skupin dogovorili, da po načelu, ki je bil predlagan tudi za partnerstvo za izhod iz krize, vse parlamentarne stranke do septembra usklajujejo tri stvari, in sicer izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu in pa tudi zakon o agenciji ali skladu za sanacijo bank.

Oblikovana bo posebna delovna skupina, v katero bodo stranke predlagale svoje strokovnjake. Poleg tega se bodo zadeve usklajevale tudi s socialnimi partnerji.

Nekje sredi septembra naj bi bila nato sklicana najverjetneje izredna seja DZ in ta bo po Janševih besedah trenutek resnice.

"To je verjetno zadnji odlog, ki si ga Slovenija lahko privošči pri reševanju ključnih problemov," je bil jasen Janša. Na vprašanje, kako preložitev odločanja o fiskalnem pravilu in holdingu vpliva na javne finance, pa je odgovoril s pojasnilom, da pri nekaterih instrumentih "izgubljamo en mesec". To bo imelo po njegovih besedah svoje finančne posledice, "ki jih bomo lahko delno sanirali, če bodo te rešitve sprejete in ne bodo blokirane, kot se zdaj obeta".

"V tem primeru bo škoda popravljena in se je ta odlog izplačal. Če smo problem samo preložili, pa bo cena dvojna," je posvaril premier.

Kot je nadaljeval, bo Slovenija v tem primeru čez en mesec pred isto težavo, pa še finančne posledice, ki jih bo pridelala v tem času, bo treba poplačati. Za koliko denarja gre zaradi tega odloga, je po njegovih besedah stvar ocene.

"Dejstvo pa je, da je naš mednarodni finančni položaj toliko boljši ali toliko slabši, kolikor večje je zaupanje v Slovenijo, da bo težave, ki jih ima, sama reševala," je dejal Janša.

Sporočilo, da obstaja možnost političnega soglasja tudi za rešitve, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, je po njegovih besedah pozitiven signal, "ki pa traja toliko časa, dokler je to upanje realno". Spomnil je, da so ta signal poslali že v začetku leta, "potem pa so se nekateri premislili in je to imelo negativne posledice".

Po njegovem prepričanju gre namreč za vprašanje kredibilnosti Slovenije in političnega razreda, ki ima "sedaj zadnjo možnost, da dokaže, da smo sposobni sami rešiti te težave".

Predsednik Državljanske liste Gregor Virant ocenjuje, da so na sestanku sprejeli modro odločitev, da se "ne gre z glavo skozi zid, ampak se glave ohladijo in se na začetku septembra skupaj lotimo teh projektov".

Zdaj imajo po Virantovih besedah štiri projekte, ki so postali skupni projekti vseh parlamentarnih strank, in sicer fiskalno pravilo, referendum, državni holding in inštrument za reševanje slabih bančnih terjatev. "To so zadeve, pri katerih moramo stopiti skupaj, ki so pomembne za vse Slovence in se zato ne moremo iti nekih prestižnih političnih igric," je opozoril in ocenil, da bodo te rešitve sprejete soglasno.

Optimističen pa je, ker je po njegovih besedah danes vsakdo sprejel svoj del odgovornosti. "Opozicija je na nek način dobila svoje, ker so te odločitve preložene, koalicija pa priznala, da se je z nekaterimi stvarmi preveč hitelo. Tako je na drugi strani njihova odgovornost, da do jeseni resno razmislijo, sodelujejo pri besedilih zakonov in na koncu rešitve sprejmemo skupaj," je še dejal Virant.

Predsednik SD Igor Lukšič pa je na vprašanje, kdo je danes "pritisnil na zavoro", da je bil dogovor dosežen, odgovoril, da "vsi malo".