Ta zakon, ki je bil tudi z glasovi Berlusconijevega Ljudstva svobode sprejet lani v času prejšnje vlade Maria Montija, namreč določa, da vsi pravnomočno obsojeni na več kot dve leti zapora ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah.

To bi za enega najpomembnejših in verjetno najvidnejšega italijanskega politika ter medijskega mogotca, ki je bil minuli četrtek pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, pomenilo izgubo senatnega sedeža in tudi izključitev iz prihodnjih volilnih tekem.

Berlusconijevi strankarski kolegi, ki so najprej zahtevali njegovo pomilostitev, potem pa so svoje zahteve malo omilili, vztrajajo, da zakon ne sme veljati za kazniva dejanja, storjena pred decembrom lani, ko je zakon stopil v veljavo.

Obenem pa so njegovi najzvestejši privrženci danes napovedali akcijo zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona za amnestijo, po katerem bi bilo Berlusconiju prihranjeno prestajanje zaporne kazni. Italijanska zakonodaja določa, da se mora pod osnutek zakona, ki je nato predložen parlamentu, podpisati vsaj 50.000 ljudi.

"Amnestija bi bila politična priložnost in možnost, da se doseže sprava med političnimi silami," je za dnevnik La Repubblica menil pobudnik akcije zbiranja podpisov, sicer ustanovitelj skupine "Silviova vojska", ki pripravlja solidarnostne akcije za Berlusconija.

Osnutek predloga naj bi predstavili že prihodnji teden, podpise pa bi naj začeli po vsej državi zbirati septembra, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Berlusconijev blok je medtem razburil intervju enega od sodnikov kasacijskega sodišča, ki so njihovemu Vitezu v četrtek izrekli pravnomočno sodbo. Neapeljski sodnik Antonio Esposito je namreč za tednik Il Mattino komentiral sodbo in pri tem menil, da je Berlusconi kot lastnik TV koncerna Mediaset preprosto moral vedeti za davčne prevare svojega podjetja.

Po mnenju Berlusconijevih privržencev je nesprejemljivo, da kasacijski sodnik na tak način javno komentira sodbo - še posebej v tako občutljivem primeru in še pred uradno objavo njene obrazložitve, ki mora slediti v roku 90 dni po izreku sodbe. Odvetniki bivšega premiera so celo zahtevali kazenske ukrepe proti Espositu.

Slednji je sicer že zanikal dele intervjuja. Kot pravi, je z novinarjem tednika le delil splošna mnenja o ozadju sodbe, nikakor pa se ni vsebinsko izrekal glede konkretne sodbe. Pri časniku so to po drugi strani zanikali in zatrdili, da imajo posnetke, ki potrjujejo korektnost objavljenega intervjuja, piše APA.