OBALNO-KRAŠKE FIRME V RDEČIH ŠTEVILKAH: Najti službo ni več tak problem?

Slovenija

Podjetja v obalno-kraški regiji naj bi kumulativno zopet poslovala pozitivno, čeprav bodo nekatere družbe še vedno v rdečih številkah, ocenjuje direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar. Kot je dodal, najti službo ni več takšen problem, kot je bil. Nasprotno, relativno hitro se utegne pokazati celo določena kadrovska vrzel.

Čeprav številk še ni in je ta čas moč govoriti le o trendih, pa so ti za gospodarstvo v regiji "nedvomno pozitivni", je ob robu današnjega dogodka v organizaciji Fakultete za management na temo zelenega gospodarstva za STA pojasnil Rakar.

Tako bi morala podjetja v obalno-kraški regiji še tretje leto zapored kumulativno poslovati pozitivno, čeprav bo nekaj podjetij še vedno v rdečih številkah. Pri tem Rakar misli na Cimos, ki pa naj bi v tem letu vendarle dosegel preobrat. Med panogami, ki so pozitivno izstopale, pa je direktor zbornice izpostavil turizem, logistiko in industrijsko proizvodnjo.

Problem je najti pravi kader

Pri tem so napovedi še bolj optimistične, kot so bile predlani, vendar je Rakar pri tem posvaril, da "ne smemo napihovati teh pričakovanj, ker se trend lahko zelo hitro obrne navzdol".

Konjunktura se pri delovnih mestih sicer še ne pozna, a po Rakarjevem prepričanju se bo tudi ta trend obrnil. Bolj kot najti službo je tako zdaj že problem najti pravi kader "in ta kadrovska vrzel se bo relativno hitro pokazala tudi na našem območju, sploh če bomo iskali določene specifične poklice".

Bolj primanjkuje natakarjev kot kuharjev

Veliko kadrovsko vrzel pri programu mehatronik so sicer uspeli zajeziti, saj so dosegli, da bo v prihodnjem šolskem letu to redni program na srednji tehnični šoli v Kopru. Gre za kader, ki je uporaben v številnih podjetjih, ki se ukvarjajo s tehnologijo, je poudaril Rakar. "Dobili smo več kot 20 pisem podpore podjetij, da bi ta kader z veseljem zaposlila," je dodal.

Standardno primanjkuje še specializiranih zaposlenih v turizmu, pri čemer je večja vrzel natakarjev kot kuharjev, predvsem pa je razlog v plačilu, je še navedel direktor gospodarske zbornice.

Na področju zelenega gospodarstva Rakar sicer v Slovenski Istri vidi številne možnosti in potencial predvsem v predelavi hrane na sonaraven način ter v izkoriščanju naravnih virov - morja, sonca in vetra. Sam kot pozitivno pri tem ocenjuje, da podjetja pri nas ponovno ustanavljajo razvojne oddelke, pri tem pa pričakuje, da bo večjo vlogo odigrala tudi država.

Zakonodaja potrebuje prenovo

Med drugim bi morali za prehod v zeleno gospodarstvo po Rakarjevih besedah povsem prenoviti zakonodajno okolje, ki je danes tako togo in prenormirano, da česa takega ne omogoča, ampak prej ovira.

V okviru dogodka, ki ga je gostila koprska Fakulteta za management, je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik študentom predstavil Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, predstavili pa so tudi projekt študentov Fakultete za management in portoroške Turistice za načrt prodaje električne energije za generacijo Y.

Deli novico: