Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da spor okoli azilne politike ogroža obstanek EU. "Evropa ima veliko izzivov. A vprašanje migracij bi lahko postalo vprašanje usode EU," je pred odhodom na vrh povezave danes v bundestagu izjavila kanclerka.
OBSTOJ EU NA TRHLIH NOGAH: Vsega so krvi migranti?
Svet
"Ne želimo si ponovitve leta 2015," je poudarila kanclerka in s tem spomnila na leto, ko je Nemčija dovolila vstop 890.000 prišlekom. A od vrha v Bruslju kanclerka nima velikih pričakovanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po njenem mnenju se članice EU še niso pripravljene dogovoriti za skupen evropski azilni sistem. V petih od sedmih ključnih vprašanj migracijske politike sicer v veliki meri vlada soglasje, a težave še naprej ostajajo, ko gre za uvedbo enotnih standardov pri obravnavi prosilcev za azil in vprašanju "solidarne porazdelitve migrantov in beguncev".
Več študijskih mest in delovnih vizumov za afriške države?
Zato bi bilo smiselno oblikovati "koalicijo voljnih", je poudarila Merklova. Ta bi morala po njenih besedah zagotoviti, da si tisti, ki prosijo za mednarodno zaščito, ne bi mogli izbirati države v Evropi, v kateri bi vložili prošnjo za azil. Predlagala je tudi, da bi afriškim državam ponudili več študijskih mest in delovnih vizumov, tako da ljudje v tako množičnem številu ne bi več tvegali svojih življenj na tihotapskih ladjah.
Med nastopom Merklove v bundestagu ni bilo notranjega ministra Horsta Seehoferja, s katerim sta na nasprotnih bregovih glede sekundarnih migracij v Nemčiji. Seehofer namerava z julijem odrediti, da se prosilce za azil, ki so bili že registrirani v drugi članici EU, zavrne že na nemški meji.
Njegova bavarska Krščansko socialna unija (CSU), sestrska stranka Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove, se temu ukrepu za zajezitev priseljevanja ne namerava odpovedati, če kanclerki na vrhu EU ne bo uspelo doseči vseevropskega dogovora o azilni politiki, ki bi imel na koncu dejansko enak učinek.
Merklova: ministrski predsedniki naj se ne upirajo
Merklova je v bundestagu sicer danes znova upravičevala svojo odločitev iz septembra 2015, da se prosilcev za azil ne zavrača že na meji. "To se mi zdi s pogledom nazaj še vedno pravilno," je izpostavila. Ob tem je spomnila, da takrat ni ukrepala sama, kot trdijo nekateri, temveč v dogovoru z vladami Madžarske in Avstrije.
Kanclerka je sicer danes priznala potrebo po ukrepanju pri obravnavi zavrnjenih prosilcev za azil v Nemčiji. Spomnila je na usmrtitev 14-letne deklice iz Mainza in tudi na težave pri izgonu domnevnega nekdanjega telesnega stražarja pokojnega vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Ministrske predsednike zveznih dežel pa je pozvala, naj se pri vprašanjih načrtovanih azilnih centrov in centrov za izgon ne upirajo.
Ne edino resnicno je da nimas casa za razmisljat.
Kvecjemu ,ce bodo sociale visje in ne bo nobeden hotel delati, bodo dvignili minimalno placo, pa bomo lahko dostojno ziveli in tudi vec placevali v kaso za penzijo.
To pa o delavcih javnega sektorja so tudi floskule. Ce bi delal v pisarni kaksne privat firme, bi videl kaj je nedelo.
Drugače pa brez sprenevedanja, z dvigom penzij se strinjam, ampak do neke razumne meje, če je folk garal celo življenje naj vsaj v penziji živi v miru, tistim ki imajo nerealno visoke, predvsem nekdanji politiki itd. bi za kompenzacijo znižal, saj so nekatere nerealno visoke. Z dvigom socialne podpore se žal ne morem strinjat, saj je v veliko primerih to potuha za nedelo, saj je razlika med minimalcem in podporo minimalna! Kdor jo dobi, bi moral bit mesečno preverjan on in vsi člani družine ter gospodinjstva, ne pa da se vozijo z bmwji, audiji itd. a živi na sociali! Plače v javnem sektorju pa po učinku, ne da tam uradniki nabirajo prah kot rože in čakajo penzijo v brezdelu.