6. december: sv. Nikolaj ali Miklavž 

Tisti starši, ki so le mogli, so ob sv. miklavžu (Šan Nikolo') obdarovali svoje otroke z orehi, mandeljni, lešniki, rožiči, kakšno pomarančo, v novejšem času tudi čokolado, mandolatom … Sicer pa ta običaj ni bil v navadi v vsaki istrski vasi in tudi v vseh hišah ne. 

8.  december: praznik Marijinega brezmadežnega spočetja 

Katoliška cerkev praznuje ta praznik točno devet mesecev pred 8. septembrom, ki predstavlja obletnico Marijinega rojstva. Čeprav je praznik zelo star, je dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju razglasil papež Pij IX. 8. decembra 1854.

Advent 

To je čas pričakovanja Kristusovega rojstva oziroma božiča in se začne štiri nedelje prej. Nekoč je bil advent postni čas, prav tako se v tem času niso poročali pa tudi kakih šager s plesom ni bilo. Zjutraj pa so se opravljale tako imenovane "zornice", to so bile jutranje maše.  

24. december: božična vilja/sveti večer 

Dan pred božičem, na božično viljo je bil strogi post. Žene so že popoldan cvrle fritole, otroci so postavili jaslice, zvečer pa je bil obvezno na mizi bakala na belo z vrzotami (zeljem) in polento. Otroci so ob pomoči staršev naredili jaslice in okrasili drevesce – običajno je to bil brin. Ob polnoči se je vsa družina odpravila k polnočnici. To je namreč bil sveti večer. 

25. december: božič 

Božič je bil in je nedvomno eden najlepših krščanskih družinskih praznikov. Nanj so se začeli pripravljati že veliko dni prej. Praznovali so ga skupaj doma, saj je bil to družinski praznik in na ta dan niso hodili na obiske. Za božič je vsa družina šla k sv. maši. Skuhali so boljše kosilo (kokošja juha), na mizi pa so bile poleg ostalih prazničnih jedi fritole, tipična božična sladica. 

26. december: sv. Štefan, prvi mučenec 

Na god sv. Štefana, prvega mučenca, ki goduje takoj za božičem, je še marsikje v navadi blagoslov konj (Zanigrad). Manj znano pa je, da se že od nekoč na ta dan blagoslovi sol. To se še izvaja v Padni, ko duhovnik med slovesno sv. mašo blagoslovi sol. Nekoč so blagoslovljeno sol z jedjo zaužili ljudje, jo dali živini in z njo potrosili po zemlji za boljšo rodovitnost. 

27. december: sv. Janez, evangelist 

V Sv. Petru se je najdlje ohranil običaj, da se je na ta dan med sv. mašo blagoslovilo vino, ne pa na martinovo, kot sicer danes velja prepričanje.

28. december: nedolžni otroci 

Na ta dan je ponekod še v navadi blagoslov otrok. 

Zakol prašiča 

Zakol prašiča, ob koncu decembra ali začetku januarja, odvisno od polne lune, je bil za vsako družino poseben dan, neke vrste domač praznik. Najpogosteje je bilo to med božičem in novim letom. Pri tem opravilu so sodelovali vsi člani družine. Ko je bila torej luna ugodna, so zgodaj zjutraj »ubili« prašiča (izraza koline ali zakol v Istri niso poznali). Gospodinje so v posodo ulovile kri in jo mešale, da se ne strdi. Kri so potrebovale za pripravo krvavic, črne polente ... Moški so nato s prašiča najprej odstranili ščetine, nato so ga razparali, očistili in narezali na manjše kose, posebej rebra, svinjsko ribico, pršute in plečeta, bržole, jetra, glavo … Za kosilo so pripravili svinjska jetra z malvazijo in polento, zvečer pa so že delali klobase. Od prašiča so izkoristili prav vse. 

31. december: silvestrovo

Še do polovice 20. stoletja silvestrovanja oziroma čakanja novega leta naši predniki večinoma niso poznali. Šele kasneje so se ponekod zbirali in novo leto pričakovali doma (tudi v kleti) ali v vaški gostilni. Skupaj so peli, se pogovarjali, kaj pojedli in nazdravili prihajajočemu letu. Otroci so se lahko do pozne ure igrali ob ognjišču. Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim prednikom zlasti na kmetih neznane. 

1. januar: novo leto 

Za novo leto so ljudje sosedom, drugim vaščanom in svojcem voščili sreče, predvsem pa zdravja in dobro letino. Običajno je bilo na ta dan na mizi boljše kosilo. 

6. januar: sv. trije Kralji 

Na novega leta dan, ponekod pa na sv. tri kralje je bilo v navadi, da so otroci v manjših skupinah (koledniki) hodili od hiše do hiše in prosili tako imenovano "dobro roko". Na vratih so pozdravili s kako pesmico ali voščilom, vaščani pa so jih obdarili z orehi, lešniki, mandeljni, pomarančami, suhimi figami, rožiči in drugimi dobrotami. Nato se jim otroci zahvalili z vzklikom "Buh dej hlete već!" (Bog daj prihodnje leto več).