Postopek sojenja za dogodek, ki se je zgodil leta 2015, se je sicer odvil že v letu 2017. Novogoriško okrožno sodišče je februarja tistega leta v ravnanju obtoženega najprej prepoznalo znake kaznivega dejanja posilstva ter mu izreklo leto in tri mesece zapora, koprski višji sodniki pa so julija to prekvalificirali v milejše dejanje spolnega napada na slabotno osebo in mu določili leto dni zapora. Menili so, da ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča. V konkretnem primeru pa naj bi obtoženi silo uporabil šele, ko naj bi se speča žrtev ovedela, povzema časnik Delo.

Vrhovno sodišče je po pritožbi obtoženca novembra 2017 tudi to sodbo razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za spolno zlorabo slabotne osebe, saj takšno stanje oškodovanke ni bilo dokazano - žensko je obtoženi, ko je zaradi pijanosti zaspala, začel slačiti, a je zatrdila, da je do spolnega odnosa prišlo, ko je bila že budna in je napadalca začela odrivati. Tako je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje na višje sodišče.

To pa je v ponovljenem postopku decembra tistega leta obtoženega spoznalo za krivega prisiljenja in mu določilo deset mesecev zapora. Čeprav ni nikakršnega dvoma, da spolni odnos ni bil sporazumen, višji sodniki obtoženega namreč niso mogli obsoditi za posilstvo, saj sodišče po razveljavitvi sodbe na pritožbo le obtoženega odločitve ne sme spremeniti v njegovo škodo, povzema Delo.

Zgodba je z objavo v medijih te dni sprožila precej odmevov, predvsem kritik na račun odločitev sodišča, ter na račun definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Kot izpostavlja Dnevnik, je v slovenskem kazenskem zakoniku zapisano, da gre za posilstvo, kadar storilec s silo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtev prisili v spolni odnos. Predpisana kazen je 10 let zapora oziroma 15, če gre za grozovito ali izjemno poniževalno dejanje ali pa za skupinsko posilstvo. Prav tako se šteje za posilstvo, če napadalec žrtev v odnos prisili z grožnjo, da ji bo povzročil veliko premoženjsko škodo ali o njej razkril kar koli, kar bi škodovalo njeni časti ali dobremu imenu. V tem primeru je kazen nižja, in sicer največ pet let zapora.

Vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na ljubljanskem tožilstvu Mirjam Kline je za Dnevnik ocenila, da "je naš model prisile že zastarel. Je tudi nepravičen, ker se vedno osredotočamo na žrtev: kako se je upirala, da je to storilec sploh zaznal kot odpor in da je vedel, da gre proti njeni volji". Dodala je, da se je že srečala s primerom, ko je bila žrtev povsem pasivna zaradi predhodnih (in ne trenutnih) groženj. Vedela je, da ji aktivno upiranje ne bo prineslo nič dobrega. Tudi sicer žrtve včasih otrpnejo ali pa so zavestno povsem pasivne, da se izognejo hujšim telesnim poškodbam.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa je za Delo opozoril, da je prva odločitev višjega sodišča, ko je obtoženega spoznalo za krivega spolne zlorabe slabotne osebe in ne posilstva, lahko problematična. "Če je storilec najprej izvršil spolno dejanje z osebo, ki ni bila pri zavesti, je to lahko kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe; če pa je po tem, ko je oškodovanka prišla k zavesti, uporabil silo, da je dejanje dokončal, potem gre po mojem mnenju za posilstvo, seveda, če so izpolnjeni tudi vsi drugi zakonski znaki."

Tudi profesor na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete Matjaž Ambrož je za Delo ocenil, da v primerih, ko storilec uporabi silo šele, ko se žrtev zbudi in se začne upirati, lahko govorimo o kaznivem dejanju posilstva. To je bilo v končni fazi tudi stališče koprskega višjega sodišča v ponovnem odločanju, vendar iz procesnih razlogov do obsodbe za to kaznivo dejanje ni več moglo priti (zaradi omenjene prepovedi spremembe na slabše, kadar pravno sredstvo vlaga le obdolženec), izpostavlja časnik.

Nekatere države, denimo Nemčija in Švedska, so definicijo posilstva že spremenile v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve, je izpostavil Dnevnik. Tožilka Klinetova se strinja, da bi bilo tudi pri nas smiselno razmišljati o drugačni definiciji kaznivega dejanja posilstva. O kaznivosti spolnih ravnanj proti žrtvini volji in brez njene privolitve govori tudi Svet Evrope.

Podobno kot tožilka Klinetova razmišljajo tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer se srečujejo tudi z žrtvami spolnih deliktov. "Menimo, da bi bilo treba tudi v Sloveniji v kazenskem zakoniku redefinirati kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja. Iz našega dela z žrtvami spolnega nasilja namreč vemo, da je posilstvo pogosto povzročeno brez sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo, še posebno takrat, ko gre za posilstvo v intimnih partnerskih zvezah, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo prikrite oblike prisile in groženj," njihovo stališče povzemajo v torkovi izdaji Dnevnika.

A na ministrstvu za pravosodje za zdaj ne predvidevajo sprememb opisa kaznivega dejanja posilstva, povzemajo časniki. Gre za kaznivo dejanje, pri katerem navadno ni prič ali drugih dokazov (razen izpovedi osumljenca in žrtve ter morebitnih rezultatov zdravniških pregledov), zato je dokazovanje kaznivega dejanja pogosto oteženo, še težja pa bi bila predvidoma vprašanja, povezana z relevantno predhodno izraženo privolitvijo, so pojasnili za medije.