Vili Kovačič 

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič si prizadeva, da bi ponovljeno glasovanje na referendumu izvedli skupaj z državnozborskimi ali jesenskimi lokalnimi volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi.

S pobudo o združitvi datumov se obrnil tudi na predsednika Boruta Pahorja, a so v njegovem uradu pojasnili, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom. Kot so v odgovoru Kovačiču zapisali v Pahorjevem uradu, mora predsednik republike ob določitvi datuma glasovanja na volitvah v DZ spoštovati določbe ustave, zakona o volitvah v DZ in poslovnika DZ, ki natančno odrejajo, kako se določijo roki tako rednih kot tudi predčasnih volitev v DZ.

Poleg sklepa volilne komisije sicer Kovačič na ustavnem sodišču izpodbija tudi dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. O tem, do česa se bo ustavno sodišče danes opredeljevalo, predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat v sredo ob predstavitvi lanskega dela sodišča ni govorila, saj gre za odprto zadevo. Kovačič se je zoper sklep DVK pritožil tudi na vrhovno sodišče, a je to pritožbo zavrglo, ker nima pooblastila za presojanje ustavnosti in zakonitosti določitve datuma glasovanja na referendumu.

Vlada ne bo financirala Kovačičeve kampanje

V skladu z veljavno zakonodajo in upoštevaje odločbo ustavnega sodišča vlada ne sme financirati niti lastne referendumske kampanje niti referendumske kampanje drugih organizatorjev, zato prošnji vlada ne more ugoditi, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Kot so spomnili, je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona o volilni in referendumski kampanji v delu, ki se nanaša na vlado kot organizatorja referendumske kampanje, ne pa tudi določb zakona, ki govorijo o financiranju referendumske kampanje.

V odgovoru, ki ga je vlada posredovala tudi Kovačiču, so pojasnili, da lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. "Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati referendumske kampanje," so povzeli zakon in izpostavili, da vlada oz. ministrstva in službe kot državni organi torej ne smejo niti ne morejo nameniti sredstev organizatorjem referendumske kampanje.

Kovačič je na vlado sicer naslovil pobudo, da mu za financiranje ponovljene kampanje nameni dobrih 96.000 evrov, s čimer bi po njegovem mnenju "izravnali teren" pred ponovnim glasovanjem. Vlada si je namreč lani za financiranje referendumske kampanje namenila 97.000 evrov, kar je bil nazadnje tudi razlog za razveljavitev septembrskega izida.

Vlada je namreč po oceni vrhovnega sodišča s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Že pred tem je ustavno sodišče odločilo, da se vlada v referendumu lahko javno izreče za ali proti zakonu, vendar pa lahko proračunska sredstva porablja samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. V tokratni referendumski kampanji vlada ne bo sodelovala.