Arbitražna razsodba, v kateri sta prava zmagovalca le mednarodno pravo in pravičnost, je dovolj dobra, da je nobena od držav ne bi mogla zavrniti, je v pogovoru za današnje Delo menil Brglez, sicer profesor mednarodnih odnosov.

"Po prvih odzivih lahko ocenimo, da vlada neka doza nezadovoljstva na obeh straneh, kar priča o tem, da je arbitražna sodba po doslej znanih informacijah uravnotežena in s tem pravična. Če sta obe stranki nezadovoljni, potem bi to lahko bila prava zadeva v arbitražnem odločanju, so pa v 380 strani dolgem dokumentu še številne podrobnosti, ki jih je treba proučiti," je poudaril.

V iskanju ravnotežja so sicer sodniki po prepričanju Brgleza zanemarili nekatere težave ljudi, ki živijo na meji. "Ti so, to lahko ugotovimo, ostali na ramenih obeh držav. In to bo treba nemudoma reševati," je dejal in ob tem ocenil, da obstaja možnost, da se državi glede območij, kot sta Razkrižje in Brezovica pri Metliki, še lahko dogovorita.

Pohvalil je trud sodišča pri določitvi teritorialnega stika, saj je namreč poiskalo inovativno rešitev, kakor je bil unikaten tudi arbitražni sporazum. Ob interpretaciji stika z odprtim morjem je Brglez opozoril, da so si ga mnogi "tudi zaradi 20 let zavajanja politike" predstavljali drugače, in hkrati zavrnil opis stika kot služnostno pravico, pa tudi hrvaško interpretacijo, da gre na tem območju zgolj za režim plovbe.

Razume sicer, zakaj Hrvati to počnejo. "Rešitve hočejo zminimalizirati, da jih tako lažje predstavijo svoji javnosti. Dejstvo je, da je rešitev unikatna, da gre za omejeno izvajanje hrvaške suverenosti, kar ni nekaj, kar bi si država običajno želela. Zdaj je le še vprašanje, kako in kdaj bo nova realnost zaživela v polnosti. Ne pričakujem pa, da bo zaradi tega promet v Luko Koper ali iz nje ogrožen," je dodal.

Bistveno vlogo pri izdelavi strategije v Piranskem zalivu je po Brglezovih besedah imela odvetniška ekipa, ki jo je najela Slovenija. "Predlog, da se notranje vode zarišejo na črti med rtoma Madona in Savudrija in iz tega izhajamo naprej, je bil rezultat nasvetov odvetnikov. Bili so dodana vrednost in so si zaslužili vsak cent, ki smo jim ga plačali," je poudaril.

V javnosti je bilo v teh dneh slišati več očitkov na račun rešitve na morju, češ da je to manj od sporazuma Drnovšek-Račan. Brglez na to odgovarja, da so se zaradi različnih zadev, tudi referenduma, v slovenski javnosti pojavila nerealna pričakovanja. "Trditve, kaj imamo oziroma kaj smo imeli leta 1991, po 26 letih nimajo več realne osnove. V primerjavi s sporazumom Drnovšek-Račan gre za drugo najboljšo mednarodnopravno izbiro," je dodal.

"Z umirjenim političnim dialogom" je sicer skupno stališče slovenske politike o razsodbi arbitražnega sodišča po mnenju Brgleza realno dosegljivo, bo pa na nek način meja znova postala del predvolilne tekme. "Opažam sicer, da se skuša s preobremenjevanjem političnega prostora izčrpavati nasprotnike in s tem pridobivati prednost," je opozoril Brglez in ob tem izpostavil pritiske, kot je denimo zahteva za razpis referenduma o drugem tiru na dan predsedniških volitev, ki ga, kot je še dejal Brglez, skušajo zamejevati pri izvajanju funkcije predsednika DZ.