V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila so v preteklem tednu zabeležili en in do sedaj edini primer v Osrednje-slovenski regiji, navajajo na NIJZ. Obolela oseba je že v domači oskrbi v izboljšanem stanju. Pri ostalih sumih pa so okužbo z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključili.

Logarjeva: "Bolnik je bil sprejet zaradi meningitisa"

Kot je v izjavi za medije pojasnila zdravnica Mateja Logar z infekcijske klinike, je bil bolnik sprejet zaradi znakov meningitisa. Ko pri njem niso potrdili najpogostejših vzrokov, so razširili diagnostiko in potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila. Potek bolezni pri bolniku, ki se je okužil po piku komarja, je po njenih besedah sorazmerno ugoden, čeprav še ne morejo zagotovo napovedati, kako bo z njegovim okrevanjem. "Zaenkrat pa ne kaže, da bi šlo za zelo zelo hud potek," je dodala.

"Potrditev primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji je skladna s pričakovanji, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih regijah sosednjih držav," so navedli na NIJZ. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna.

Kot je v izjavi za medije dejala Maja Sočan iz NIJZ, to ni prvi primer virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. En primer so zabeležili leta 2013, še enega pa v letu 2017, a so takrat ugotovili, da se obolela oseba ni okužila v Sloveniji, ampak v Grčiji. "Tako da lahko govorimo šele o drugem našem primeru, ki se je okužil znotraj države," je dodala. A po navedbah Logarjeve obstaja možnost, da se ni okužil v Sloveniji, pač pa na Hrvaškem, kjer je bil v času inkubacijske dobe.

Večina oseb ne zboli

Pristojni strokovnjaki in službe delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas, to je od enega do 11 dni, povečini pa od enega do treh dni, prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov.

Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na NIJZ. Kot še dodajajo, je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev.

Logarjeva: "Po vsakem piku komarja ni treba k zdravniku"

"Po vsakem piku komarja vsekakor ni treba k zdravniku," ob tem pravi Logarjeva. Je pa to smiselno storiti, če se pojavijo težave, značilne za meningitis, torej močan glavobol, vročina in bruhanje. Na infekcijski kliniki sicer ne pričakujejo, da bi bil potek bolezni pri bolnikih z virusom Zahodnega Nila bistveno težji kot pri bolnikih s klopnim meningitisom. Če bi prišlo do povečanega števila takšnih bolnikov, so na infekcijski kliniki na to pripravljeni, čeprav bi jim zaradi kroničnega pomanjkanja prostora to povzročilo nekaj težav, je še dodala Logarjeva.