V Luki Koper so zadovoljni, da bo zakon o drugem tiru po neuspelem tudi vnovičnem referendumskem glasovanju lahko začel veljati. To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let in od katere je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov.

"Od izgradnje dodatne železniške povezave pristanišča z zaledjem je odvisna uresničitev naših strateških načrtov, ki do leta 2030 predvidevajo letni pretovor v višini 35 milijonov ton," so zapisali v upravljavcu koprskega pristanišča. Dodali so, da je zanje nadaljevanje projekta tudi obveza, da bodo nadaljevali z investicijami v pristaniške zmogljivosti, ki bodo pripeljale dodaten tovor. Do leta 2030 imajo v načrtu za 700 milijonov investicij.

Med ključnimi projekti so našteli podaljšanje prvega pomola oziroma povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Prav tako pomembna je po njihovih navedbah izgradnja dodatnih privezov za ladje, predvsem v tretjem bazenu, in pridobivanje dodatnih skladiščnih površin, hkrati s povečevanjem obsega koncesijskega območja. Za pravočasno izvedbo teh načrtov pa potrebujejo podporo države, lokalnih oblasti in pristojnih organov.

"Pristaniška dejavnost ima multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo, zato smo prepričani, da bo izid referenduma pomembna razvojna prelomnica za slovensko logistiko," so še navedli v Luki Koper.

Mirko Slosar (drugi z desne)

Predstavniki pristaniških delavcev za čimprejšnji začetek gradnje

Za čimprejšnji začetek gradnje drugega tira se zavzemajo tudi predstavniki delavcev Luke Koper. Predsednik sveta delavcev Mirko Slosar je za STA sicer ocenil, da že tako ni bilo pričakovati visoke volilne udeležbe na referendumu, opozoril pa je na skrb glede enoletnega moratorija nad spremembo oz. revizijo zakona.

Pri tem sam upa, da bo nova vlada, ki se bo oblikovala po volitvah, razumela oz. upoštevala pomanjkljivosti zakona in šla v njihovo revizijo. V zakonu o drugem tiru je namreč po njegovem najbolj škodljiva predvidena taksa, ki bi jo za gradnjo plačevala Luka Koper. "Če bi se ta vzorec prenesel na slovensko gospodarstvo, na slovenska podjetja, da bi se tako financirala javna infrastruktura, bi bil to verjetno en velik udarec, eno veliko gospodarsko nazadovanje Slovenije," je razmišljal Slosar. Zato meni, da bi morala politika tudi za naprej v bistveno večji meri upoštevati stroko, tako pri oceni projekta in njegovem finančnem delu kot tudi pri njegovi tehnični izvedbi.

"Treba je, da se lotimo projekta takoj, da začnejo pripravljalna dela potekati nemudoma, mogoče še pred volitvami, če je to možno," je še dodal predsednik sveta delavcev Luke.

Za takojšnjo izgradnjo dvotirne proge so se zavzeli tudi v sindikatu žerjavistov Luke Koper. Ob tem pa se tudi oni zavzemajo za odpravo vseh škodljivih določil zakona.

Med temi določili so omenili, da zakon omogoča vstop tujega kapitala oziroma tujih držav (Madžarske), kar po njihovem prepričanju pelje v odtujitev ne le dejavnosti, temveč tudi infrastrukture. Tudi oni so se obregnili ob takso za pretovor in druge dajatve, ki so po njihovem prepričanju v resnici "penali, s katerimi politika neposredno škodi poslovanju Luka Koper, Slovenskih železnic, avtoprevoznikov in drugih". Država je po njihovem prepričanju dolžna sama zagotoviti sredstva za izgradnjo osnovne infrastrukture. "Tak model financiranja in izgradnje je lahko začetek pogroma nad slovenskim gospodarstvom," so dodali.

Drugi tir nujno potreben tudi za prebivalce kraškega roba

Na kraškem robu po besedah predsednika Krajevne skupnosti Črni Kal Janka Severja upajo na čimprejšnji začetek gradnje drugega tira. "Ta je zelo potreben, ne samo za gospodarstvo in Luko Koper, ampak tudi za nas, ki živimo ob obstoječi dotrajani progi," je za STA ponovil Sever v odzivu na nedeljsko referendumsko glasovanje. "Upam, da ne bo več nagajanj s strani politike in da ne bomo vsakih par mesecev risali nove proge in iskali nove rešitve. Ni več časa, da se to premika v prihodnost," je poudaril.

Po njegovih besedah bi se moralo odločanje o zakonu premakniti v parlament. "Naj se v njihovem peskovniku igrajo z vlakci in risanjem po papirju ter pustijo, da se gospodarstvo razvije in da ne pride do kakšne velike katastrofe na našem območju," je še dodal.