Padec nepremičninskega davka (še) ni prizadel slovenskih obveznic

Slovenija

Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice se je v petek na sekundarnem trgu občutno znižala. Potem ko je ustavno sodišče v petek razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, so se sicer nekateri zbali, da bi lahko izpad proračunskih prihodkov z naslova tega davka Sloveniji prinesel znižanje bonitete in višje stroške zadolževanja.

Donos na državne obveznice z dospelostjo leta 2024 je bil na elektronski borzi MTS v petek ob 17.30, ko so bili objavljeni zadnji osveženi podatki, pri 3,62 odstotka, kar je 0,10 odstotne točke pod izhodiščem.

S tem se je povprečna obrestna mera že močno približala donosnosti na primerljive italijanske in španske državne dolžniške vrednostne papirje. Zahtevana donosnost na prve je bila namreč v petek ob enakem času pri 3,31 odstotka, na druge pa pri 3,25 odstotka.

Potem ko je ustavno sodišče v petek razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki je del državnega proračuna in prek katerega naj bi se v državno blagajno letos nateklo 205 milijonov evrov, je bilo sicer mogoče zaznati zaskrbljenost, da bi se lahko v Sloveniji ponovila zgodba po referendumskem padcu pokojninske reforme leta 2011.

Tedaj je prišlo do znižanj ocene na dolgoročni dolg Slovenije, stroški zadolževanja države pa so močno narasli. Obresti na desetletne obveznice so namreč po tistem na sekundarnem trgu večkrat presegle psihološko mejo sedmih odstotkov.

Zahtevana donosnost na slovenske dolžniške vrednostne papirje je sicer v zadnjem obdobju močno upadla, v začetku tega meseca pa se je prvič po koncu leta 2010 spustila pod štiri odstotke.

Slovenija je prav v ponedeljek začela niz srečanj z vlagatelji po Evropi, ki bi mu lahko sledila izdaja evrskih obveznic. Etape t.i. roadshowa bodo v Ljubljani, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Münchnu, Frankfurtu in na Dunaju. Do izdaje obveznic bo po navedbah finančnega ministrstva prišlo v odvisnosti od tržnih razmer.

Deli novico: