"Tukaj se, Gospod, sramujemo, česa je sposoben človek, ki si ga ustvaril po lastni podobi," je še dejal papež v nagovoru ob obisku muzeja, v katerem je opozoril na neizmerljivo tragedijo holokavsta, ki je bil po njegovih besedah "brezno brez dna", poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa.

Papež je pred tem v Jeruzalemu obiskal tudi Tempeljski grič in Zid objokovanja ter pozval kristjane, muslimane in jude, naj si skupaj prizadevajo za mir.

"Spoštujmo in ljubimo drug drugega kot bratje in sestre. Naučimo se razumeti bolečino drugega. Naj nihče ne uporablja nasilja v imenu Boga. Skupaj si prizadevajmo za pravico in mir," je dejal po srečanju z velikim jeruzalemskim muftijem Mohamedom Ahmedom Huseinom.

Zatem je obiskal Zid objokovanja, enega najsvetejših judovskih krajev, in tam tudi dlje časa molil. Nato v skladu z judovsko tradicijo v zid zataknil svojo prošnjo Bogu, "da naj zavlada mir".

Podobno sta svoja sporočila v razpoko v Zidu objokovanja, tako kot to delajo ostali judje, zataknila tudi Frančiškova predhodnika, papeža Janez Pavel II. leta 2000 in Benedikt XVI. leta 2009.

Frančišek je zatem tudi prisrčno objel rabina Abrahama Skorka in muslimanskega profesorja Omarja Abuda, ki ga spremljata na poti po Bližnjem vzhodu. Vsi trije predstavljajo tri monoteistične religije, ki imajo v svetu skupaj preko tri milijarde vernikov.

Po odhodu s Tempeljskega griča in Zidu objokovanja se je mimo načrtovanega protokola odločil še za obisk spomenika ubitim izraelskim civilistom, žrtvam napadov skrajnežev. Papež je ta spomenik obiskal med obiskom pokopališča, kjer je položil venec na grob utemeljitelji sionizma Theodorju Herzlu, to pa naj bi storil na osebno željo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, je poročal izraelski vojaški radio.

Skupno bodo molili v Vatikanu

Papež se je nato srečal z Netanjahujem in predsednikom države Šimonom Peresom. Ta mu je dejal, da sprejema njegovo povabilo za skupno molitev v Vatikanu, na katero ga je Frančišek v nedeljo povabil skupaj s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Palestinski predsednik je povabilo sprejel že v nedeljo in sporočil, da bo v Vatikan odpotoval 6. junija, navaja AFP.

Netanjahu pa se je papežu zahvalil, da je obiskal omenjeni spomenik ubitim izraelskim civilistom in mu dejal, da je spomenik neposredno povezan z varnostno ograjo. "Če se bo hujskanje zoper Izrael nehalo, če se bo nehal teror, potem ne bo potrebe po ukrepih, ki smo jih sprejeli, kot je varnostna ograja, ki je rešila na tisoče življenj," je dejal izraelski premier.

Papež se je srečal tudi s 500 duhovniki in semeniščniki v baziliki v vrtu Getsemani, kjer je posadil drevo. Tridnevno pastoralno potovanje na Bližnjem vzhodu, med katerim je obiskal tudi Jordanijo, Betlehem ter Tel Aviv, pa je sklenil z mašo na prizorišču zadnje večerje.

Po njegovem nenapovedanem obisku spomenika ubitim izraelskim civilistom in nedeljskem obisku varnostnega zidu na Zahodnem bregu je Vatikan danes zanikal, da je papež na obisku sledil "politični agendi".

Kot je poudaril tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi, je šlo za dejanji, ki sta zaokrožili papežev uradni program. Spomenik ubitim izraelskim civilistom je namreč obiskal na osebno prošnjo Netanjahuja, da bi "uravnotežil" potovanje, potem ko je nenapovedano obiskal varnostni zid in pri njem molil, kar je bilo razumljeno kot močan izraz podpore Palestincem.