Rebula, ki sodi med slovenske književnike v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje, navdih za svoja dela išče v zgodovini. A skozi njo, kot je dejal, vedno odkriva tudi sedanjost. Zanimata ga preteklost in sedanjost celotnega sveta, ne le majhnega tržaškega območja. "Ne želim biti pevec tržaškosti," je poudaril za STA. "Ni me zaznamoval Kras, ki ga imam zelo rad, niti Loka pri Zidanem mostu, ki jo imam še raje, zadostovala mi ni niti Evropa, pač pa svetovno, planetarno občutje," meni jubilant.

V svojem novem delu Kominform v Zabrinju je želel obuditi spomin na pomen resolucije kominforma za tržaško ozemlje, predvsem za cono A. Še vedno tudi redno objavlja prispevke za svojo rubriko Credo v tedniku Družina.

Akademik, pisatelj in prevajalec, ki se skromno predstavlja kot upokojeni srednješolski profesor, se je rodil v Šempolaju pri Trstu. Po italijanski klasični gimnaziji v Gorici in v Vidmu je leta 1949 diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Trenutno biva v Loki pri Zidanem mostu.

Njegov pisateljski opus obsega črtice, novele in romane ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo. Med najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan in zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu in Nokturno za Primorsko. Za slednjega je leta 2005 prejel kresnika. Je tudi prejemnik drugih pomembnih slovenskih in italijanskih nagrad.