Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis in Vrulje pri Makarski. Tam dosega hitrosti med 180 in 220 km/h, neuradni rekordi govorijo celo o 240 kilometrih na uro (Senj).

Burja je večinoma zimski vremenski pojav, če pa se pojavi poleti, navadno povzroči dodatne težave zaradi širjenja požarov in težav na trajektnih poteh na višku turistične sezone, predvsem v naši soseščini (Krk, Rab, Pag), čemur smo bili priča tudi te dni.

Kako nastane?

Do burje pride, ko se razvijeta dve različni področji zračnega pritiska, ponavadi nad srednjo Evropo, kjer je prisoten anticiklon, nad Jadranom oziroma vzhodnim Sredozemljem pa ciklon (ciklonsko območje).

Položaj ciklona in anticiklona vpliva na moč in smer vetra na določenem območju. Ko je center ciklona zahodno od nas, pihajo južni vetrovi, ko je vzhodno, pa severovzhodni. Bolj kot sta si ciklon in anticiklon blizu, tem močnejši so vetrovi. Zato je res redko, da imamo močno burjo poleti, ni pa to izjema. To običajno pomeni slabo vreme v srednji in južni Italiji ter v Dalmaciji.

Burja ima vsekakor tudi svoje dobre značilnosti, toda v suši, ki je že nekaj mesecev prisotna na Obali, je to še dodaten negativni vremenski dejavnik. Februarja smo preživeli eno najdaljših in najmočnejših burij v zadnjih 50 letih, trajala je skoraj 2 tedna. Zanimivo je, da je burja svoj pečat pustila tudi leta 2011 in 2010 v mesecu marcu z rekordnimi vrednostmi v naši okolici.

Počasi bo ponehala

Burja bo tekom današnjega dne postopno slabela in jutri skorajda ponehala. Morda se z njo spet srečamo v začetku prihodnjega tedna, o čemer pa več v prihodnjih dneh. “Odhod” burje daje nakaj upanja za kakšno kapljo dežja danes oziroma jutri, kar pa vsekakor ne bo končalo sušnega obdobja.