Srbski premier Aleksandar Vučić je popoldne sporočil, da so v Obrenovcu, ki so ga poplave najhuje prizadele, doslej našli 12 smrtnih žrtev poplav, s čimer je število umrlih v poplavah v Srbiji naraslo na 16. Ob tem je opozoril, da bi utegnilo število žrtev še narasti. V več mestih v Srbiji v pričakovanju novega poplavnega vala pozno popoldne krepijo obrambo. Narasle vode naj bi dosegle Beograd in Obrenovac.

Srbski hidrometeorološki zavod predvideva, da današnji poplavni val ne bo višji od obrambnih nasipov. V prihodnjih dneh pa lahko v Srbiji pričakujejo še en poplavni val na Savi, ki bo odvisen od količine padavin v BiH in na Hrvaškem, ter poplavni val na Donavi.

Nevarnosti še ni konec

Tudi Vučić je posvaril, da nevarnosti v Srbiji še ni konec. Ob tem se je zahvalil vsem posameznikom in tudi državam, ki pomagajo Srbiji v vodni ujmi.

Po besedah namestnika vodje sektorja za izredne razmere Đorđeja Babića termoelektrarna Nikola Tesla pri Obrenovcu, kjer pri črpanju vode pomagajo tudi slovenski pripadniki civilne zaščite, za zdaj ni ogrožena, varna je tudi termoelektrarna v Kostolcu.

Po vsej Srbiji so doslej evakuirali že približno 20.000 ljudi, okoli 10.000 pa v Bosni in Hercegovini, od koder poročajo o umirjanju razmer.

V BiH je najbolj prizadet sever države. Trenutno je najhuje v Bosanskem Šamcu, ki je od sobote skoraj v celoti pod vodo. Na sever BiH so trenutno osredotočene tudi reševalne akcije in dostave pomoči s helikopterji, v katerih sodelujejo helikopterji Euforja ter iz Slovenije in Hrvaške. Pomoč je usmerjena na območje Odžaka, Orašja, Bijeljine, Bosanskega Šamca in širše območje Zenice.

V Bosni njhuje v Doboju

Največji davek poplav je zaenkrat moral plačati Doboj, kjer so do nedelje našli že 20 trupel. Drugje po državi so našteli še sedem smrtnih žrtev.

Oblasti v BiH opozarjajo, da po katastrofalnih poplavah zdaj grozi nevarnost zemeljskih plazov. Marsikje, med drugim v Orašju, pa je zaradi premikanja minskih polj spričo poplav oz. plazov tudi velika nevarnost eksplozije min.

O poplavah sicer poročajo tudi iz Hrvaške, predvsem iz vzhodnega dela države, kjer je vodna ujma zahtevala prvo žrtev. V kraju Rajevo Selo na jugu Vukovarsko-sremske županije je umrl nek moški. Dve osebi še iščejo.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da je bo po Srbiji in BiH tudi Hrvaška prosila za pomoč EU za odpravo posledic poplav.

Pri obvladovanju katastrofalnih poplav v Srbiji ter BiH so tudi danes pomagali tudi slovenski pripadniki civilne zaščite. V srbski Sremski Mitrovici je enota za reševanje na vodi pomagala pri evakuaciji ljudi, v Obrenovcu pa so prečrpavali vodo iz tamkajšnje hidroelektrarne, da je ne bi zalila voda. V Prijedoru v BiH je enota s čolni na dveh lokacijah pomagala ljudem v težavah.

V Srbiji je trenutno 46 pripadnikov slovenske civilne zaščite. Vodja slovenske enote v Srbiji Janez Melanšek je zatrdil, da delo slovenskih ekip poteka po načrtih, da so vsi pripadniki zdravi in da je stanje opreme dobro. V Srbiji se je sicer že v soboto v reševanje vključil tudi helikopter Slovenske vojske. Tudi v BiH delujeta tudi helikopter vojske s posadko in policijski helikopter z dvema posadkama, ki pomagata pri reševanju ogroženih. Na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu so za STA povedali, da so s policijskim helikopterjem samo v soboto rešili več deset ljudi, od tega tudi mnogo majhnih otrok.

Pomoč prihaja tudi iz Slovenije

Prizadetim v Srbiji in BiH pa Slovenci množično pomagajo tudi doma z zbiranjem pomoči. Pomoč za ljudi na prizadetih območjih poleg Karitasa in Rdečega križa zbirajo tudi druge humanitarne organizacije, med drugim Adra Slovenija. Prav tako pomoč zbira Srbski kulturni center Danilo Kiš. Po spletnih omrežjih pa so zakrožile številne dobrodelne pobude, ki jih organizirajo nekatera društva in posamezniki.

Po besedah Vučića prizadeti v Srbiji trenutno najbolj potrebujejo hrano, predvsem za dojenčke, zdravila, oblačila in sredstva za osebno higieno. Med zdravili najbolj potrebujejo zdravila za otroke, bolezni srca, sladkorno bolezen in astmo.

Zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da se lahko slovenski državljani, ki se nahajajo na poplavljenih območjih v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, po pomoč obrnejo tudi na slovenski veleposlaništvi v Beogradu in Sarajevu. Ministrstvo sicer zaradi kritičnih razmer odsvetuje potovanje na poplavljena območja. Državljanom Slovenije, ki se kljub temu odpravljajo na pot, in tistim, ki se tam že nahajajo, ministrstvo svetuje, da v zvezi z razmerami v krajih, kamor potujejo, in glede prevoznosti cest redno spremljajo medije in spletno stran Avto moto zveze Srbije http://www.amss.org.rs oz. Avto moto kluba Bosne in Hercegovine http://bihamk.ba.