Univerza v Novi Gorici je julija skupaj s partnerji začela z izvajanjem projekta Odpiranje raziskovalnih laboratorijev za inovativne industrijske aplikacije Retina. Projekt se bo soočil z izzivi pri izgradnji mreže, s katero bo povezal že uveljavljene laboratorije z izkušnjami na področju znanosti o materialih in gospodarstvo.
POVEZOVANJE LABORATORIJEV: Z 1,7-milijonskim projektom v pomoč gospodarstvu
Goriška
Projekt je bil potrjen v okviru drugega javnega razpisa programa Interreg V-A Slovenija-Avstrija, vodilni partner projekta pa je prav novogoriška univerza, so povedali na ponedeljkovi novinarski konferenci. Vrednost projekta, ki ga bodo izvajali tri leta, je skoraj 1,7 milijona evrov.
Programsko območje se trenutno spopada z visoko fragmentacijo kapacitet za razvoj in inovacije. Večina podjetij s perifernih območij ima posledično slab dostop do raziskovalne infrastrukture, ta podjetja pogosto niso inovativna in so omejena v rasti dodane vrednosti. To velja zlasti za področje inženirstva naprednih materialov za industrijske aplikacije, je poudaril pomočnik vodje projekta Primož Rebernik Ribič.
Čeprav je potencialen trg za proizvode, ki temeljijo na funkcionalnih materialih, izjemno raznolik (kot na primer shranjevanje energije, elektronika, farmacija in letalska industrija), podjetja na perifernih območjih ne morejo učinkovito izrabiti prednosti razpoložljive infrastrukture za razvoj novih proizvodov.
Zato bo projekt Retina poskušal ustvariti mrežo, s katero bo povezal že uveljavljene laboratorije z izkušnjami na področju znanosti o materialih z raziskovalnim centrom. Majhnim, srednjim in velikim podjetjem bo omogočil dostop do raziskovalne mreže preko t.i. enotne vstopne točke. Podjetja bodo lahko ob pomoči raziskovalcev prišla do rešitev svojih težav ali ustvarjanja novih izdelkov.
Pomembna je tudi možnost, ki bo sodelujočim v mreži nudila dostop do raziskovalne opreme preko enotne vstopne točke. To je po ocenah izvajalcev projekta njegova bistvena lastnost, ki ga razlikuje od ostalih iniciativ, osredotočenih predvsem na lokalno okolje.
"To bo povečalo možnosti za doseganje kritične mase opreme v programskem območju, spodbudilo podjetja k investicijam in posledično pripomoglo k povečanju konkurenčnosti manj razvitih regij," je prepričan vodja projekta Giovanni De Ninno.