PRIMORSKI KMETJE ZAENKRAT MIRNI: Pridelek ni občutil vročinskega vala

Slovenija

Vročina, ki je te dni zajela Slovenijo, je lahko zlasti na dolgi rok nevarna za sadje in zelenjavo, vendar pridelovalci na Primorskem kakšnih hujših posledic zaenkrat ne čutijo. Po besedah vodje sadjarskega centra Davorja Mrzlića si sadjarji lahko obetajo letino, ki bo nekoliko boljša od povprečne.

Na Primorskem zaenkrat sadje ni občutilo pričujočega vročinskega vala. Po eni strani zato, ker je ta še relativno kratek, po drugi pa, ker je bilo prej razmeroma veliko padavin, tako da so rastline še preskrbljene z vodo, je povedal Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Ob tem je sicer priznal, da so bile padavine precej neenakomerno porazdeljene.

Foto: Arhiv ZTKMŠ Brda (www.slovenia.info)

Vročino ublažile nenapovedane nevihte

Kdor ima v Vipavski dolini intenzivni sadovnjak, ima poleg tega možnost namakanja, je pojasnil Mrzlić. Če bo vročina vztrajala, pa niso izključeni ožigi kot posledica visokih temperatur in močnega sevanja. K sreči napovedi kažejo, da bo vročina v prihodnjem tednu nekoliko popustila, obeta pa se tudi nekaj padavin. Vročino na Goriškem so v zadnjih dneh nekoliko ublažile tudi nenapovedane padavine oz. nevihte.

Foto: Nea Culpa d.o.o. (www.slovenia.info)

Napadi mušic dotolkli češnje

Na splošno so bile padavine letos kar dobro razporejene, rastline pa niso utrpele večjega vodnega stresa. Mrzlić zato ocenjuje, da se obeta povprečna letina oz. mogoče nekoliko boljša od povprečne, kar bo sicer odvisno tako od lokacije kot od sadne vrste. So se pa sredi junija spopadali z močnim napadom mušic, zaradi katerih je propadel celoten zadnji pridelek češenj.

Težava tudi škodljivci, skupil jo je paradižnik

Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, pa je opozorila, da so ekstremno visoke temperature lahko problematične z vidika oploditve, saj je v zraku le malo cvetnega prahu. Letos so zelenjadarjem na Primorskem veliko težav povzročali tudi razni škodljivci, pri čemer je bil najbolj na udaru paradižnik.

Foto: Tomo Jeseničnik (www.slovenia.info)

Vendar je po njenih besedah na splošno prezgodaj, da bi govorili o posledicah na pridelku. Avgust je čas, ko se priporoča sajenje na prostem (z začetkom septembra pa tudi v rastlinjakih), tako da smo na prostem šele pred sajenjem kapusnic in solatnic za jesenski pridelek, v rastlinjakih pa bodo prišli na vrsto cikorija, špinača, blitva in podobne.

Zelenjadarji avgusta ne pričakujejo težav

Ob obetih o koncu vročinskega vala in padavinah v nadaljevanju avgusta tako Bolčičeva zaenkrat ne računa na težave oz. izpade pri pridelku jesensko-zimskih kultur. Je pa opozorila, da je pri presajanju rastlin treba paziti na redno namakanje, s čimer zagotovimo pogoje, da se rastlina primerno ukorenini.

Deli novico:

Slovenac |  03 .08. 2018 ob  07: 31
seveda so mirni ker v skladištu v Padovi ima zaloge do stropa.