Poslanci koalicije so v razpravi izpostavljali, da so proračunski dokumenti razvojno naravnani ter da preko investicij z visokim multiplikativnim učinkom spodbujajo gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest. "Proračunski dokumenti odražajo ustrezno in zadovoljivo ravnotežje med razvojno-investicijsko naravnanostjo ter skrbjo za srednje- oz. dolgoročno javnofinančno stabilnost," je v torek dejala Monika Gregorčič (SMC).

Šircelj je rast sredstev za investicije pripisal predvsem večjemu obsegu razpoložljivih evropskih sredstev, saj se zaključuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Investicijske projekte so pripravili na vseh ministrstvih, minister je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše, kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev.

Več kot 15 let ni bil zgrajen noben javni dom, 93 milijonov evrov sredstev iz naslova pobude #ReactEU namenjamo 18 investicijam za izboljšanje razmer v domovih za starejše.

Med njimi so tudi tri iz Jugovzhodne Slovenije (DSO Metlika, Črnomelj in Novo mesto). #Zmoremo ???????? pic.twitter.com/I2FqZP7K9E

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 12, 2021

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

Vlada pričakuje, da bo zaradi ugodne gospodarske klime in investicij rasla potrošnja, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodne zaposlitvene klime bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb. Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj - z letošnjih štirih milijard evrov se bo leta 2022 znižal na 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP, leto pozneje pa na 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

⏫ 352 milijonov več za promet in prometno infrastrukturo

⏫ 157 milijonov več za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo

⏫ 115 milijonov več za zdravstvo

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 18, 2021

Poslancem opozicije se zdijo ti načrti nerealni. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je v torek dejal Igor Peček (LMŠ).

Luka Mesec (Levica) je danes opozoril, da je proračunska politika te vlade zgrešena. Zamudili smo priložnost za investicije v stanovanja, modernizacijo zdravstvenega sistema in zeleni preboj, namesto tega smo potratili na stotine milijonov, denimo za dodatke v javnem sektorju, je dejal.

Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, a kot je izračunala, je šla le polovica tega denarja za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji.

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2022 država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. "Skupaj gre za možnost skoraj deset milijard evrov vrtoglavega zadolževanja," je v sredo opozorila Andreja Zabret (LMŠ).

Šircelj je v razpravi poudaril, da se bo dolg države zniževal. Letos se bo sicer približal mejni vrednosti 80 odstotkov BDP, a naj bi se prihodnje leto znižal na 77,5 odstotka BDP in leta 2023 na 76 odstotkov BDP, je povedal.

Da se bo poraba lahko zvišala, kot predvidevata oba proračuna, je DZ potrdil tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, pokojninske blagajne in tudi celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se pri tem znižal na 5,5 oz. 3,3 odstotka BDP.

DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter poslancev DeSUS, SNS in narodnosti. Pred tem je med 90 vloženimi dopolnili k obema dokumentoma dovolj glasov dobilo 14 dopolnil - šest poslancev koalicije in osem opozicije -, skupaj vrednih 51 milijonov evrov.

Državni proračun za leto 2022 je podprlo 45 poslancev, proti je glasovalo 40 navzočih poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP, dva sta se glasovanja vzdržala. Državni proračun za leto 2023 je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 45 poslancev, proti je glasovalo 42 navzočih poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP.