PROTEST V KOPRU: Primorski učitelji in vzgojitelji napolnili Titov trg (FOTO, VIDEO)

Koper

Na 11 shodih ob današnji stavki v vzgoji in izobraževanju se je v različnih krajih po državi zbralo skupaj več kot 15.000 ljudi. V vrtcih in osnovnih šolah so kljub stavki sprejeli približno 8000 otrok. V Ljubljani je shod potekal pred poslopjem vlade, v Kopru pa na Titovem trgu, kjer se je zbralo okoli 2000 ljudi, ki so pozivali k delavski solidarnosti in zahtevali primerno plačilo za svoje delo. Shod v Kopru, ki so ga podprli tudi v nekaterih drugih sindikatih, so udeleženci začeli in zaključili s primorsko himno Vstajenje Primorske. Od tam so tudi naši posnetki. 

Zbrani na Gregorčičevi v Ljubljani, opremljeni s sindikalnimi zastavami, piščalkam in trobljami, so vladi prek transparentov med drugim sporočali, da za odgovorno delo, ki ga opravljajo, pričakujejo pošteno plačilo ter da želijo nazaj, kar jim je bilo vzeto. "Samo od veselja do poklica ne moremo živeti," so zapisali na enega od transparentov. 

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ocenjujejo, da se je zbralo od 2500 do 3000 ljudi, večinoma iz Ljubljane, saj shod organizira ljubljanski območni odbor. Prispeli pa so tudi iz Novega mesta, ker je tam osrednji trg zaprt in shoda zato niso mogli pripraviti, pa tudi iz Škofje Loke.

Na Primorskem edini shod v Kopru

Ob Ljubljani so shodi sicer potekali tudi v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Velenju, Radovljici, Kopru, Krškem, Kranju ter na Ravnah in na Ptuju. V Svizu pa so v torek ocenili, da se bo posameznega shoda udeležilo od 500 do 2500 stavkajočih.

Šolniki, ki so napolnili Titov trg, so na svoje zahteve opozarjali tudi s transparenti, kot denimo "brez denarja ni znanja, brez znanja ni denarja", "učiteljica - Wonder Woman" in "tujega nočemo, svoje zahtevamo nazaj".

Predsednica območnega odbora Sviza iz Ilirske Bistrice in članica glavnega stavkovnega odbora Darinka Dekleva je opozorila, da imajo tudi druga področja javnega sektorja, kot na primer zdravstvo in policija, primanjkljaje in nikomur ni lahko. Tako oni kot tudi učitelji opravljajo svoje delo odlično. "Višjih plač smo vredni vsi delavci, brez izjeme. Vsi poklici so pomembni, ne moremo drug brez drugega," je Dekleva pozvala k delavski solidarnosti.

V sindikatu so napovedali vnovično stavko, če z vladno stranjo ne bo dosežen dogovor. V ponedeljek je že kazalo, da jim bo uspelo, nazadnje pa predloga, ki so ga po sindikalnih navedbah pred tem tako rekoč že uskladili, vladna stran ni parafirala. Najverjetneje bo 17. aprilapo potrebi bodo odšli tudi pred sedeže koalicijskih strank.

Obenem je spomnila na nadpovprečne rezultate, ki jih na mednarodni ravni dosegajo slovenski učenci in so tudi plod dela učiteljev, katerih plače pa "še nikoli niso bile tako blizu minimalni plači". "Zahtevamo pošteno plačilo za strokovno opravljeno delo," je dodala.

"V šolstvu si ne moremo predstavljati, da bi lahko učitelj dobrega učenca z odličnim znanjem negativno ocenil. Žal se je v ponedeljek po zaključku pogajanj med pogajalsko skupino sindikata in pogajalsko skupino vlade zgodilo nekaj podobnega," pa je opisala predsednica novogoriškega območnega odbora Sviza Anica Erjavec.

"Če je denarja dovolj za maketo drugega tira, ga mora biti tudi za pošteno plačilo slovenskega delavca"

Člane Sviza je med drugim podprl tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 Damjan Volf. Čeprav Volf fizično ni mogel biti prisoten, so udeleženci prebrali njegov prispevek, v katerem je opozoril, da se kljub rekordni gospodarski rasti še vedno spopadamo z varčevanjem pri stroških dela. "Če je bilo včeraj dovolj denarja za milijarde mednarodne pomoči Grčiji in Portugalski, več kot petmilijardno krpanje bančne luknje, milijardo in pol podpore Teš 6 in za metanje denarja stran za maketo trase drugega tira, potem ga danes mora biti tudi za pošteno plačilo slovenskega delavca," so izpostavili Volfove besede.

Deli novico:

Povzetek bigbossove logike |  16 .03. 2018 ob  11: 12
bigboss | včeraj ob 18:30

Sem ignorant, ne poznam podatkov, se mi ne da brat studij, se mi ne da jih upostevat ko mi ne pasejo...govorim kar nekaj na pamet in se mi ne da iskat argumentov...MA HOCEM PA IMET PRAV!

Bravo....D E B I L.
bigboss |  15 .03. 2018 ob  18: 30
-2
Ja zanikam, ker enostavno nisem strkovnjak in ti niti in ne da se mi izgubljat časa tukaj in iskat po internetu neke "dokaze" in argumente v mojo korist, ker ne vidim smisla v kurcenju tle z nekim kvazi-psihopatom na PMSju, ki ima špekulacije in različne teorije bolj ali manj znanih ekonomisto, za dokaze resnice.

Pač jaz sem ti po svoje argumentiral moje nestrokovno mišljenje, ne mislim se pa delat nekega strovnjaka z navajanjem nekih številk in teorij, ki jih niti sam na razumem, ti pa se manj, kar je razivdo po tem kako jih navajas nonšalanto. Pač, če navajaš, random ekonomiste iz interneta in poznas dve teorije, ker si prebral eno knjigo in pol, se ne pomeni da imaš dokaze o realnosti, LOL.

1. kaksna dejstva si podal? ajde povej? edino dejstvo, ki si ga podal je, da je davek na dobiček v slovenij v poprečju nižji od EU in jaz sem ti rekel, da davek na dobiček ni pomemben ampak je DDV, kar se tudi lepo vidi po tem kaksen DDV imajo pomebne, bolj razvite države.. da ne govorimo o tem da se dobiček da prikriti. O obdavčitvi dela, ki je ravno tako pomembna, če ne še bolj za plače, pa nič? Pac samo izrabljas določene polpodatke v svojo korist in pol tle zmerjas ker si rahlo moten.. enostavno ne vem kaj je hujse filozofiranje, podajanje laičnega mnenja ,lastnega prpričanja, kot počnem jaz ali zgraditi celo neko teorijo zarote za nekimi polpodatki in se bahati, da imas dokaze in da ti je vse jasno, in da kdor misli drugče je neumen in ne razume nič.

2. DDV je zvisan zaradi navidezne krize? haha in potem jaz fantaziram.. tudi nemcija je imela krizo pa ima vseeno nizji DDV.. le zakaj? pac ker imajo boljse gospodarsto.. in to da smo davčna oaza je res smesno.. jaz ne vem ali res toliko fuknjen zaradi teh tvojih prepričanjpodkreplenih z neobjektivnimi podatki.. zakaj slovenski podjetniki odpirajo podjetja v Londonu, na Cipru, v Bosni in drugih državah? Zato ker smo davčna ozaza? je valda!! Stari moj ze to poleg vseh nepravilnosti ki si jih navedel in napak, ki jih delas, pol se izjavljas, da krize ni bilo in je slovenija davčna oaza.. jaz sploh ne vem zakaj ti odpisujem. In kaksen konkreten dokaz is mi podal za to da ni bilo krize in da je slovenija davčna oaza?????

3. Amrika, Japonska, Kitajska so ekstremno izvozno naravnane, da ne zacnemo filozofrat se o politični moči, ki jo imajo v svetu..

na poglej si ni bilo krize in tvoje podatke o BDPju.. se doro da je bil zujf model:
V glavnem, jaz se ne bi preveč uporal na te tvoje copy/paste studije, ker jih delajo ljudje in nikoli ne ves po kaksnem naročilu. Sploh tukaj v Sloveniji. Sigurno pa za eno študijo obstaja prav tako nasprotujoča si študija, ki pravi obratno oz. drugače. Ampak ok, če ti hočes verjeti temu, raje kot da razimsljas s vojo glavo in opazujes kaj se dogaja okoli tebe, okej.

Skratka clotno tvoje pisanje temelji na tem da krize ni bilo in da je to bil smao konstrukt, da si znižamo pravice in nam poberejo denar. To sem razumel in ni potrebno tle neki flancati nekih podatkov, ki jih lahko vsak priredi po svoje. Ta ekonomska matematika, je bolj umetnost, kot znanost. Sploh pa za nazaj, ko vsi oračajo številke po svoje in v svojo korist, da vplivajo na prihodnost. Ti pa lahko temu verjames. če hočeš ampak res ni potrebe po flancanju tle nekih podatkov in navajanju strokovnjakov, ker to so le posamezniki in teorije pač.

Zame osebno so to ene velike bale in natolcevanja, ne vse, nekater stvari pa zagotovo.

1.
Ne vem kaj, da ti rečem, tako kot ti pravis da so njihovi izračuni bili napačni, tako jaz lahko rečem, da so tej tvoji. Resnica pa je vrjetno nekje vmes.

2.
Kot si sam povedal so to le teorije. Ampak ok to glede davka na dobiček ti dam prav, malo sem se pozanimal. Sicer odvisno eni plačujejo 11% drugi polnih 19%. To ne gre kar tako posplosevati. Je pa res, da v povprečju, je v sloveniji nizji davek na dobiček kot v EU. Ampa davek na dobiček ni point, point so drugi davki, predvsem DDV. Če moraš ti plačati nizji DDV državi, si olj konkurenčen imas tudi več dobička! Zato poglej malo kaksni so DDVji v EU in kdo ima najnižej. Poleg tega DDV vpliva tudi na kupno moč, državljanov in njihove plače.

3.
Malo sem si pogeldal tega tvojega Keynesa in moram reci da je zanimivo. Ampak naj ti izpostavim neka jstvari. Tudi sam je rekel, da nezaposlenost raste, ko plače rastejo do te mere, da si jih ne moramo vec privosciti. Zato je zvisevanje nepotrebnih plač, nevarno. Poleg tega je ta njegova teorij stara ze skoraj 100 let in je tudi sam povedal, da je trg ziv organizem in je potrebno te teorije prilagajati. Dan danes je svet dosti bolj globaliziran, povezan, zadolzevanje dosti vecje in bo takih pogojih pricakovati, da lahko država več ali manj sama reši svoje težave z nekimi delovnimi reformami, kjer bo samo efektivno obračala nek obstoječi in izposojen denar, se mi zdi smesno. Res, da je boljse za državo ce več denarja kroži ampak za stopničko višje je potrebno denar privabiti. Res pa da je reistribucija, korupcija in kraje, velik problem, ki ga je tudo potrebno rešiti. To ti dam prav. Ker je vse zastonj ce imas veloko vrečo, če je v njej velika luknja.

Da ne govorimo o vplivu zunanjih političnih sil na državo. Mislim, ne rabis Keyna da ti je jasno, da če samo obračas denar, tudi izposojen denar ne bo dosti dobrega. Mogoče bomo imelo nekaj odstotno rast. Ampak ne bomo naredili kvantnega preskoka in dejansko izboljsali kvalitete zivljenja vseh! Za to je potrebno privabiti dosti kapitala v drzavo in pobirati provizijo. Tako se pač to dela.

Zakaj mislis, da nam je slo v Jugoslavijo dobro? Slovenija je imela cel Jugoslovanski trg in se je delalo in prodajalo po celi Jugoslaviji. Danes ni tako. Majhni smo. Danes ima tak polozaj nemcija. Moramo prodreti na tuje trge v čimveji meri. Svet je globalen. Ni druge varijante.

4.
Sem opazil. Celo banko so kupili. Vrjetno z razlogom. Toda italijanska podjetja na obali so ql ampak ne dovolj.

5.
Sevda lahko in ravno to je problem, namesto da zvisujejo place tam kjer ni poterbno in se ta deanr poje. Se lahko uproabi za nova podjetja.

Kako ga nocejo posojat? Dej lepo te prosim, ok gremo pogledat iz tvjega vidika, da ga nocejo posojat. Mene obmtavajo s ponudbami na veliko. Problem je v tem, da ga posojajo po visoki obrestni meri, ker so pazljivi!. Vejo dobro kaj pomeni QE in da ga niso uvedli kar tako ampak ker je bilo nujno potrebno (toliko o tem da ne kriza neka namisljena zadeva) in kako lahko to vpliva dolgoročno. Denar imajo ja ampak, če ga nočejo pojosojat oz. ga po visoki ceni. Pol je kot da ga ne bi imeli! Ker itak ce smo iskreni kaj imajo dejansko? Nov na sveze natisnejen denar, ki je bil prodbljen z nakupom obveznicami in ki ga bo treba vrnit. Če ne bo še huje kot je bilo in jaz si resnicno ne upam reči, da je konec krize. Ker nekateri drugi prizanni ameriski ekomisti pravijo, da smo samo v eye of the storm in da drugi val ali najhuje se prihaja. Zato so tudi banke previdne. Ampak jaz vsej priznam, da so to spekulacije in bo sele čas oz. trg pokazal svoje. Najlazje pa je potem na koncu neke stevilke za 10 let fuknit ven, jih malo obrnit in rect ja poglej, ej sploh ni blo krze. Ko pa vsi oz. vecina, sploh manjsih podjetnikov in celo gospodinstev govri, da ni kesa in jim gre slabse ali propadajo. Ne vem jaz kje ti vidis to rast, v realnosti. Pač ti pravis, da krize sploh ni bilo oz. da ni bila tako huda in da so jo izkoristili in jo se vedno, da nam kradejo denar in nas izkoriščajo. Jaz pa pravim, da je še kako bila, da so jo vspeli ublaziti, vprasanje ce smao kratkoročno ali ne. Seveda pa se strinjam, da pri tem hocejo tudi nekaj zasluziti in so sigurno vzeli več kot bi morali! Ampak to še ne pomeni, da si sedaj lahko tako jvsi začnemo zvisevati plače.

6.
Ma jaz ne bi sparal na osnovnih solah, se vec, denar bi jim dal za razne subvencije za potrebscine in hrano in organizacijo drugih dejavnosti. ipd.. Jaz samo ne bi zvisal plače učiteljem, ki nimajo tako slabih. Ampak bi pač prej zivsal drugim oz. ta denar porabil za druge stvari. Pač kot sem ti že povedal, prioritete.

Pač strinajm se, da nova podjetja niso dovolj, potrebno je tudi imeti ideje in pri tem ima izobrazba dosti pomena. Ampak TRENUTNO, plače uciteljev in dolocenih javnih usluzbencev, res niso prioriteta. Sploh pa verjamem, da ce si bodo ucitelji zvisali place za nekaj % to se zdalec ne bo vplivali na razvoj otrok. Če jim je motivacija za delo par % visja plače, pri tej, ki jo ze imajo, potem so res sfalili polklic.


janez | danes ob 11:17  |  15 .03. 2018 ob  11: 24
Ja glupe ljudi kot so Bigboss npr...
janez |  15 .03. 2018 ob  11: 17
delam v gospodarstvu in nikoli nebi sel delat v javni sektor se posebej kod ucitelj nit za 2000e da me starsi .otroci jeb.. v glavo in se nasmejan in strokoven moras bit ma ga ni denarja vsak cas uciteljem ki sploh delajo za tako malo in prenasajo tako glupe ljudi ....
pametni učitelji |  15 .03. 2018 ob  09: 35
vlada pade. konec stavke.. hahahah.. dobro so vas.. oziroma dobro vas je štrukelj...
mirko |  15 .03. 2018 ob  09: 25
privat sole potem plačilo enega razreda 5000.. evrov v o.š. potem pa kje so zastonj sole in zlati uciteli z 1200 evrov..place.
potem pa lepo privat sole vse in placilo
bojo ucitelji imeli 1600 evrov in nobene tezave vec z golaznji gospodarstva
TITO |  15 .03. 2018 ob  08: 32
https://www.youtube.com/watch?v=rgjSNUg492M
Kako |  15 .03. 2018 ob  01: 24
pa kaj vaš vozni park? Bi blo zanimivo malo pofotkat šolska parkirišča.
Dragi učitelji |  15 .03. 2018 ob  01: 21
Spoštovanje si je treba zaslužit z delom, ne pride s povišano urno postavko.
Bigboss |  14 .03. 2018 ob  22: 58
Haha.. ej ti odpisem jutri, danes sem prevec vesel kako je Cerar zaj.. stavkajoce hahahaha
Bigboss | danes ob 21:01 |  14 .03. 2018 ob  22: 23
1. Ekonomist Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF je izračunal, da so nas panika, dramatiziranje, celo krizna histerija samo pri reševanju bank NLB in NKBM leta 2013 nato stali vsaj 1,5 milijarde evrov. To je namreč presežek denarja, ki naj bi ga po nepotrebnem vložili v obe banki v obdobju prestrašenosti in ki je danes izgubljen. Izgubili smo ga recimo s prodajo banke NKBM za 250 milijonov evrov, čeprav smo v to banko vložili 870 milijonov evrov, ali ki ga izgubljamo vsako tekoče četrtletje s prodajo domnevno slabih kreditov, ki na podlagi njegovih izračunov niso tako slabi. Pri čemer Bole seveda v tej svoji študiji ni upošteval še drugih nenavadnih potez, ki jih je Slovenija v preteklem obdobju naredila v imenu »pomirjanja« finančnih trgov.
Privolili smo ne samo v rezanje plač, ampak tudi v rezanje socialnih pravic, vse do nižanja otroških dodatkov, zakaj so bili trgi razburjeni, če pa je v tem času, torej v zadnjih desetih letih, kljub recesiji, kot kažejo zadnji podatki, slovensko gospodarstvo zraslo za 10 odstotkov?

Kako nerealno dramatično so razmere mnogi karikirali v preteklih letih, najbolje ilustrirajo napovedi gospodarske rasti. V zadnjih letih mednarodne institucije vedno znova svoje prognoze glede Slovenije popravljajo navzgor – pesimizem se jih še zmeraj drži –, a najbolj usodno napačne so bile predvsem tiste za leto 2014, ki so bile uporabljene kot podlaga za izračun bančne luknje pri stresnih testih. Leta 2013 so avtorji stresnih testov, ki so jih morali za 30 milijonov evrov najeti v Banki Slovenije, v NLB in NKBM, za svoje izračune uporabiti spomladanske napovedi evropske komisije in Evropske centralne banke oziroma Banke Slovenije. Ki pa so za leto 2014 Sloveniji napovedovale kar 1,5-odstotni padec BDP-ja.

Ne samo, da leta 2014 ni bilo 1,5-odstotne recesije – in tudi ne 0,8-odstotne –, država je dejansko zabeležila kar triodstotno gospodarsko rast, rekordni skok izvoza in rekordno rast industrijske proizvodnje.

Sem ti ze prej napisal o Jansevem klicanju trojke. Pozanimaj se kaj se je dogajalo.

2. Ocitno ne ves kaj so Keynesianske politike. Se vidi po odgovoru. Se manj pa ves kaj je Modern Money Theory in kdo je Warren Mosler.

Davek na dobicek: Čisti neto dobiček podjetij v Sloveniji je 2016 znašal kar 3,2 milijarde evrov, kar je 70 odstotkov več kot leta 2015. Naša gospodarska rast je že četrto leto zapored med najvišjimi v evroobmočju. In v času krize se je podjetja razbremenjevalo, zaposlenim in sociali pa jemalo. Če pa pogledamo podatke Eurostata, je dobiček v Sloveniji zdaj obdavčen po 19-odstotni stopnji (še lani je bil po 17-odstotni, z mini davčno reformo pa so stopnjo dvignili), povprečna stopnja v EU je 22,5-odstotna, v evroobmočju, ki mu pripadamo, pa 24,3-odstotna. Na Slovaškem je dobiček obdavčen po 22-odstotni stopnji, v Estoniji po 20-odstotni, na Češkem in na Poljskem po 19-odstotni. Seveda so tudi države, kjer je davek na dobiček oziroma davek na dohodek pravnih oseb, kot ga uradno imenujemo v Sloveniji, nižji kot pri nas, denimo na Irskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in Bolgariji. Toda treba je upoštevati tudi vse davčne olajšave (zmanjšanja osnove), do katerih so pri nas upravičena podjetja. Če upoštevamo tudi to, ugotovimo, da je efektivna davčna stopnja na dobiček v Sloveniji lani znašala le 11,1 odstotka, kar nas uvršča na drugo mesto v EU, ugodnejšo obdavčitev od nas ima le Irska.

3. Zaradi fiskalnega pravila NE MOREMO PORABLJAT , in ce bi vedel kaj Keynes bi vedel da je to slabo za podjetja.
(beri: jim drzava ne more pomagat)

4. Tuj kapital prihaja. Nevem ce si opazil koliko je npr. Italjianskih podjetij na obali. Ker smo poceni.

5. Imajo pa zelo malo obdavcen dobicek. In ne ni stvar podjetja, ker dobicek pomagajo narediti zaposleni. Ce nocejo kej dat zaposlenim bo pa drzava vzela.
Novih podjetij ne bo zaradi fiskalnega pravila. Ni denarja. Lahko bi naredili malo minusa za ustvarit/pomagat podjetja ki bi hitro vrnila na plus proracuna. AMPAK PONAVLJAM: NE MOREMO ZARADI FISKALNEGA PRAVILA.

Banke so polne poceni denarja zaradi quantitative easinga od Mario Draghija, tako da ga ne posojajo ker NOCEJO. Obrestne meje se bodo zvisale,ker bo QE kmalu koncal.

Krize JE KONEC:

V Sloveniji so od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016.
Leta 2016 so dobički glede na leto poprej zrasli za več kot 94 odstotkov, povprečna bruto plača pa se je zvišala le za 1,2 odstotka. Pri čemer slovenski delavci delajo vse več in tudi več kot v primerljivih državah. Skoraj 70 odstotkov Slovencev dela več kot 40 ur na teden, od tega devet odstotkov dlje kot 50 ur. Vsak peti delavec je leta 2016 opravil več kot 170 nadur, kar pomeni, da je delal 13 mesecev, v približno desetih odstotkih primerov pa nadure niti niso bile plačane.

5. Ti ponavljam: Ti bi sparal ze na osnovni soli, mislis da bo to dobro vplivalo na vpise kasneje na faks? Bodo prisli pripravljeni v srednjo solo in kasneje na faks? In ce zacnemo sparat na osnovni soli, nasledja tarca bo srednja sola in na koncu bomo rezali pri univerzah. Kje je AI , robotics izobrazen kader , potem?

Torej ker je pipistel/strokovnjaki sel vija, ukinemo vse sole in bodimo narod fizicnih delavcev?

Temeljnji dohodek je vprasanje, saj so si ga na zacetku izmislili neoliberisti ,da dajo mrvice narodu samo,da se ne upre.

1