PUIGDEMONT NE BO ZAPROSIL ZA AZIL: Razveljavili deklaracijo o samostojnosti Katalonije

Svet

Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont je v torek na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da bo spoštoval rezultate regionalnih volitev v Kataloniji. Ob tem je dodal, da ne namerava zaprositi za politični azil v Belgiji. V Španiji je medtem ustavno sodišče razveljavilo deklaracijo o samostojnosti Katalonije.

Glede regionalnih volitev, ki jih je Madrid napovedal za 21. decembra, je Puigdemont pozval španskega premierja Mariana Rajoya, naj jih prav tako spoštuje.

Puigdemont je pojasnil, da v Belgiji ni, da bi zaprosil za politični azil, ob tem pa dodal, da se ne skriva pred španskim pravosodjem. Sicer pa ni želel povedati, kdaj se bo vrnil v Španijo. To je odvisno od okoliščin, je dejal. "V Evropski uniji se lahko prosto gibamo," je dodal.

Špansko tožilstvo je proti odstavljenemu katalonskemu predsedniku in članom njegove vlade v ponedeljek vložilo obtožnice, v katerih jim med drugim očita upor in nezakonito prisvajanje javnih sredstev. Za očitana dejanja naj bi jim grozilo kar do 30 let zapora.

Belgijski premier Charles Michel je v torek dejal, da bodo z odstavljenim katalonskim predsednikom Carlesom Puigdemontom ravnali tako kot z vsakim drugim Evropejcem. "Puigdemont ima enake pravice in dolžnosti kot vsak drug evropski državljan, nič več in nič manj," je dejal Michel v izjavi.

Odstavljeni vodja je v torek v Bruslju sicer še dejal, da bi se morala želja in zagon njegove regije po osamosvojitvi upočasniti, da bi se izognili nemirom, ko je Madrid Kataloniji odvzel avtonomijo. "Ne moremo zgraditi republike za vse na temelju nasilja," je dejal in dodal, da če to pomeni upočasnitev razvoja republike, potem je treba to premisliti "kot smiselno plačilo".

Na bivanje Puigdemonta v Belgiji se je v torek odzval tudi podpredsednik belgijske vlade Kris Paeters in kritiziral katalonskega premierja. "Če kdo razglasi samostojnost, potem je bolje, da ostane v bližini svojega naroda," je po pisanju belgijskih medijev dejal Paeters.

Španski zunanji minister Alfonso Dastis je medtem za španske medije dejal, da bi bil presenečen, če bi Belgija Puigdemontu odobrila azil. "Verjamemo, da med državami članicami EU vlada obojestransko zaupanje," je še dodal.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je v torek dejal, da odstavljeni katalonski predsednik ni politični ujetnik. "Puigdemont in njegovi ministri niso politični ujetniki, bežijo iz demokratične države," je dejal v pogovoru za italijanski radio Capital. Dodal je, da so vedno pozivali k dialogu in da Katalonija ni neodvisna država, ampak avtonomna regija, ki je glasovala za špansko ustavo in evropsko zakonodajo.

Čeprav je Puigdemont v Bruslju, se Evropska komisija ni želela odzvati na razmere v Kataloniji. Njihovo mnenje ostaja enako, je v torek dejala tiskovna predstavnica. Evropska komisija je bila doslej namreč zadržana in je večkrat poudarila, da gre za notranje zadeve Španije.

V Španiji je medtem ustavno sodišče razveljavilo deklaracijo o samostojnosti Katalonije, je za francosko tiskovno agencijo potrdil vir pri sodišču. Špansko vrhovno sodišče pa je na zaslišanje povabilo odstavljeno predsednico katalonskega parlamenta Carme Forcadel in njene namestnike.

Po poročanju španskega dnevnika El Mundo je sodišče predstavnike katalonskega regionalnega parlamenta, med katerimi je odstavljena predsednica katalonskega parlamenta, tudi opozorilo, da zaustavijo vsako pobudo, ki bi se nanašala na izvajanje deklaracije.

Deklaracijo o neodvisnosti Katalonije je katalonski parlament sprejel minuli petek. Zahtevo za razveljavitev deklaracije je na ustavno sodišče naslovila vlada španskega premierja Mariana Rajoya.

Špansko vrhovno sodišče je kasneje sporočilo, da je Forcadelovo in njene namestnike povabilo na zaslišanje v zvezi z obtožnico. Zaslišanja naj bi bila 2. in 3. novembra, je v sporočilu za javnost napovedalo sodišče.

V Kataloniji pa je španska policija Guardia Civil v okviru preiskave nezakonitega referenduma o neodvisnosti regije preiskala glavne prostore katalonske policije Mossos d'Esquadra, je sporočil tiskovni predstavnik španske policije. "Izvajamo inšpekcijo povezano s komuniciranjem Mossos d'Esquadra na dan nezakonitega referenduma 1. oktobra," je dejal tiskovni predstavnik. Pojasnil je, da španska policija preiskuje glavne prostore v katalonskem mestu Sabadell ter druge pisarne.

Madrid je pred referendumom o neodvisnosti katalonski policiji ukazal, naj ustavi glasovanje, ki ga je špansko ustavno sodišče označilo za nezakonitega. Višji predstavniki Mossos d'Esquadra pa so svojim policistom nato ukazali, da ne smejo uporabiti nasilja, prav tako se niso vmešali v izgrede med aktivisti, ki so branili volišča. Namesto njih je nato posredovala španska policija.

Katalonska policija se vse od takrat spopada z očitki, da se je uprla ukazom iz Madrida, ko ni zaprla volišč. Sami so očitke zavrnili, češ da so zaprli toliko volišč, kot jim je uspelo.

Deli novico:

Aurelio Juri |  01 .11. 2017 ob  05: 54
KAKO SLOVENIJA DO KATALONIJE?

Španska vlada ni sprejela niti prsta, kje šele roke, ki jo je ponujalo vodstvo avtonomne dežele Katalonije, da bi se našla za obe strani zadovoljiva politična rešitev krize, ki jo je bila sprožila želja dobrega dela Kataloncev po samostojnosti, želja, ki je mimogrede izzvenela celo kot večinska na nedavnem referendumu, in potem, ko samega ljudskega poizvedovanja ni uspela povsem zatreti, navkljub nesorazmerni uporabi policijske prisile, je posegla še po ustavnem členu, ki ji omogoča odvzem avtonomije nepokornim delom države in prevzem vseh njihovih pristojnosti, ter napovedala sodni pregon z najstrožjimi kaznimi (do 30 let zapora!) zoper upornike, oz. odgovorne za razpis referenduma in razglasitev neodvisnosti, ker da nasprotju z Ustavo. Najbolj na udaru seveda predsednik suspendirane deželne vlade, Carles Puigdemont, zlasti ob njegovem pozivanju ljudstva k mirnemu uporu, oz. državljanski nepokorščini španskim oblastem.
Priča smo množicam, ki se veselijo razglašeni neodvisnosti Katalonije, drugim, ki pa jo obsojajo in skandirajo v prid enotni Španiji in to celo v samem središču katalonske prestolnice Barcelone. Doslej med enimi in drugimi nobenega opaženega spopada. Shodi potekajo za enkrat mirno, a retorika in vzdušje sta skrajno napeta, kar kaže na hudo in težko premostljivo polarizacijo katalonskega življa, ki se utegne sprevreči v nadaljevanju, v bolj nasilno razpletanje te zgodbe.
So dnevni, ko španske oblasti, pod vodstvom vicepremierke Soraye Saenz de Santamaria, fizično prevzemajo naloge ključnih deželnih uradov in ni pričakovati da jim bodo sedanji uradniki šli na roko, in začele se bodo odpovedi, čistke in aretacije katalonskih voditeljev. Tožilstvo je že spisalo vrsto ovadb. Kako jih bodo ovadeni sprejeli je še neznanka, ker so glavni, z odstavljenim predsednikom dežele Puigdemontom na čelu, odšli v Bruselj. Po azil ali le posvetovanja se še ne ve. Puigdemont je sicer napovedal da ne beži, da je šel na to pot, da bi vendarle »evropeiziral« vprašanje Katalonije in da se bo vrnil domov, ko bo prejel ustrezna zagotovila Madrida. In vprašanje je tudi, ali mu bo Belgija sploh izkazala gostoljubje?!
In v tej fazi krize je pričakovati, da vstopimo mi – Slovenija. Križem rok res ne moremo ostati, potem ko smo s pomembno peticijo in sicer izkazali kar nekaj simpatije in solidarnosti s Katalonci v njihovem prizadevanju po neodvisnosti, in sta celo pristojna parlamentarna odbora enoglasno podprla, ob spoštovanju mednarodnega prava, kar pomeni ne nujno tudi notranje španskega, pravico do samoodločbe narodov ter pozvala k mirnemu razreševanju situacije v Kataloniji.
Kljub tveganju po zameri Madrida in začasni ohladitvi bilateralnih odnosov, mora naša vlada, potem ko je zamudila priložnost, da bi ponudila mediacijo med Puigdemontom in Rajoyem, glede na slovenske izkušnje z osamosvajanjem in mednarodnem priznanju neodvisnosti, postoriti nekaj v bran preganjanih katalonskih voditeljev, v zaščito njihovih pravic do političnega prepričanja in nenasilnega političnega delovanja. Ni dopustno, naj piše ali ne v notranji zakonodaji države članice, da se v Evropski uniji v 21. Stoletju, nekomu, ki se je politično izpostavil zato, da bi uresničil želje in pričakovanja svojega naroda, ne da bi nikomur skrivil lasu, maha z odvzemom prostosti za kakršen koli čas, kaj šele za dobo 20 ali 30 let!
Zato naj Slovenija, če tega ne bo storila Belgija, in se bo pokazala potreba, ponudi Puigdemontu in ostalim preganjenim Kataloncem politični azil in pravno pomoč pri obrambi s svobode, ko se bodo morali zagovarjati pred španskimi sodišči.
Je minimum, ki smo ga dolžni nekomu, ki nas je med prvimi priznal, ko smo bili pred 26 leti v podobni situaciji.
Vladoiu |  31 .10. 2017 ob  19: 25
-1
Ta pajac je isti kot tisti smešni Farrage. Zameša drek in zbeži, ko je treba odgovarjati. Upam, da dobi par let aresta. Imamo pa na žalost tudi pri nas kar nekaj takšnih mešalcev pred vsakimi volitvami.