Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva za infrastrukturo, Luke Koper in Uprave RS za pomorstvo pri upravljanju pristaniške infrastrukture na koncesijskem območju v letih 2015 in 2016.

Kot izhaja iz povzetka revizije, poslovanje ministrstva ni bilo učinkovito. Infrastrukturni resor med drugim ni zagotovil potrebnih in ustreznih strokovnih ter pravnih podlag za upravljanje pristaniške infrastrukture, saj ni predlagal sprememb in dopolnitev uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti ter podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, s čimer bi odpravilo njeno neskladnost s predpisi.

Prav tako ni predlagalo aneksa oziroma sprememb koncesijske pogodbe, s katerimi bi odpravilo njeno neskladnost s koncesijskim aktom in ostalimi predpisi. Ministrstvu še vedno ni uspelo zemljiškoknjižno urediti zemljišč, ki so bila s koncesijsko pogodbo dana v upravljanje Luki Koper. Ministrstvo prav tako ni ustrezno pregledovalo in potrdilo dokumentov, ki se nanašajo na investicije in vzdrževanje pristaniške infrastrukture.

Ministrstvo je določilo in zaračunalo koncesijsko dajatev v skladu s koncesijsko pogodbo, vendar pa je pri izračunu upoštevalo zgolj prihodke Luke Koper, ne pa tudi prihodkov luške hčerinske družbe Luka Koper INPO, ki je izvajala storitve privezovanja, odvezovanja in premika ladij ter gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil v svojem imenu in za svoj račun in ne za račun Luke Koper, zaradi česar je v letih 2015 in 2016 zaračunalo za 298.175 evrov prenizko koncesijsko dajatev.

Ministrstvo ni spremljalo izvajanja koncesijske pogodbe in ni ukrepalo, če in ko je bilo potrebno, saj Luke Koper ni pozvalo k predložitvi načrtov in poročil o realizaciji načrtov rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet.

Računsko sodišče je ugotovilo še, da je bilo poslovanje Luke Koper pri upravljanju pristaniške infrastrukture v obravnavanem obdobju le delno učinkovito. Luka Koper tako ni bila učinkovita pri vodenju pristanišča ter razvoju in vzdrževanju pristaniške infrastrukture.

Luka Koper je med drugim investicije v pristaniško infrastrukturo v strategiji načrtovala v manjšem ali večjem znesku, kot je bila načrtovana njihova vrednost v strateških dokumentih države. Storitve privezovanja, odvezovanja in premika ladij pa je Luka prenesla na omenjeno podjetje Luka Koper INPO, ki je te naloge opravljala v svojem imenu in za svoj račun in ne za račun Luke Koper, pri tem pa ni obvestila uprave za pomorstvo o pridobitvi izpolnitvenega pomočnika in nanjo brez soglasja ministrstva prenesla gospodarsko javno službo rednega zbiranja odpadkov s plovil.

Luka Koper prav tako ni poročala o upravljanju pristaniške infrastrukture v skladu s koncesijskim aktom. Upravi za pomorstvo tako ni predložila načrtov rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena javnemu prometu, ter poročil o realizaciji načrtov rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena javnemu prometu. Ministrstvu je poročala o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe le enkrat letno, čeprav koncesijski akt predpisuje pisno poročanje dvakrat letno.

Poslovanje uprave za pomorstvo pri izvajanju nadzora nad upravljanjem pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča je bilo medtem po ugotovitvah računskega sodišča učinkovito.