Kabinet predsednika vlade Mira Cerarja noče zainteresirani javnosti razkriti delovnega gradiva v zvezi z nastajajočo novelo zakona o Sovi. Na to je danes opozoril Dnevnik, ki je objavil vsebino odločbe informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je ugodila pritožbi nevladne organizacije Amnesty International, da mora Cerarjev kabinet ali pa Svet za nacionalno varnost razkriti delovna gradiva.

Prelesnikova je za Dnevnik dejala, da gre pri dokumentu za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja, ki jih je zakon o tajnih podatkih opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, saj gre za pripravo besedila zakona, ki v vsaki demokratični družbi predstavlja temelj pravne varnosti.

Cerarjev kabinet naj bi tožbo vložil danes

Prav tako meni, da je "skrivanje osnutka besedila zakona način dela totalitarnih režimov, v katerih državna oblast določi državne cilje in izključi preostala mnenja, ki so drugačna in nasprotujoča". "V Sloveniji področje sprejemanja zakonov temelji na transparentnosti in vključevanju javnosti v proces priprave," je po poročanju Dnevnika zapisala Prelesnikova.

Rok za razkritje se vladi izteče v petek, a danes je po informacijah Večera Cerarjev kabinet sprožil upravni spor, saj je preko državnega odvetništva na upravno sodišče vložil tožbo - z razlogom, da delovno gradivo zaradi nedorečenosti in nedokončanosti predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter niti ne izpolnjuje kriterijev, ki jih za informacije javnega značaja določa isti zakon.

Delovno gradivo še ni osnutek zakona

Portala Pod črto in Slo-tech sta maja lani pridobila delovno gradivo o nastajajoči noveli zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Ta naj bi po sklepanju obeh portalov dobila možnost tajno preiskovati tudi slovenske državljane, in sicer tako, da bi lahko agenti izvajali tudi tajne hišne preiskave, v domove nameščali snemalno opremo, vdirali v računalnike posameznikov itd. Nato se je izkazalo, da je dokument, ki je ušel v javnost, zgolj delovno gradivo, ki prav zaradi nedorečenosti za posamezna področja, kot je denimo protiobveščevalna dejavnost, nakazuje odprta vprašanja.