Družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne prevzemajo embalaže, zato so skladišča komunalnih podjetij polna, opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Konec lanskega leta je pri komunalnih podjetjih ostalo 4360 ton neprevzete embalaže, s prostornino te embalaže bi lahko napolnili 77 olimpijskih bazenov, ponazarjajo. Stanje je izredno slabo tudi v Korpu, Ajdovščini in Novi Gorici.
S prostornino neprevzete embalaže bi napolnili 77 olimpijskih bazenov
Slovenija
Kupi neprevzete odpadne embalaže v skladiščih komunalnih podjetij se pojavljajo že tretje leto, kar je privedlo do roba, so sporočili iz zbornice, ki deluje v okviru GZS. Po njihovih podatkih je bilo lani odpadne embalaže v začasnih skladiščih komunalnih podjetij tudi do desetkrat več kot leto prej.
Stanje je najslabše v Kopru, Ajdovščini, Slovenskih Konjicah, Trebnjem, Ljubljani, Trbovljah, Tržiču, na Jesenicah, v Domžalah, Škofji Loki, Novi Gorici, Kranjski gori, Logatcu, na Jesenicah, v Kamniku, Postojni in Velenju.
"Absurdno je, da so komunalna podjetja z zakonom obvezana vsako leto zbrati več embalaže, po drugi strani pa imajo vsako leto večje težave z oddajanjem te embalaže. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da se je po ocenah izvajalcev javnih služb ta količina samo v prvem mesecu letošnjega leta povečala za 200 ton," opozarjajo.
Skladišča prenapolnjena
Začasna skladišča za odpadno embalažo so prenapolnjena, še huje pa je pri tistih, ki možnosti začasnega skladiščenja nimajo. Komunalnim podjetjem grozi, da jim bo zmogljivosti za skladiščenje odpadne embalaže zmanjkalo, hkrati pa si ne morejo privoščiti, da odpadkov ne bi pobrali, opozarjajo na zbornici.
"Odgovornost za nastalo situacijo nosijo predvsem družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki morajo prevzeti odpadno embalažo, za kar so dobile pogodbeno plačilo, a tega ne storijo z izgovorom, da prevzemni deleži niso ustrezno določeni. Družbe torej imajo zmogljivosti, da bi prevzele embalažo, a pri prevzemanju žal sledijo le načelu profita lastne družbe," so ostri na ZKG.
Na podlagi podatkov iz registra varstva okolja so v minulem letu z odpadno embalažo upravljale družbe - Gorenje surovina, Interseroh, Recikel, Slopak in Unirec.
Poiskali bodo kratkoročne ukrepe
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se je zavezalo poiskati kratkoročne ukrepe za prevzem odpadne embalaže. Ti ukrepi pomenijo predvsem inšpekcijske ukrepe zoper kršitelje uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Za interventne ukrepe države v smislu zagotovitve prevzema nakopičene embalaže pa po besedah ministrstva za zdaj ni razpoložljivih sredstev, so še sporočili iz zbornice.
Drago |
16 .02. 2014 ob 13: 40
0
Prvo ne znajo tržiti odpadlo embalažo. Drogo zakaj bi se trudili prodajati odpadlo embalažo kot surovino, ko pa lahko služijo le z dvigovanjem cen za odpadke. Vlada pa je kriva, če je že zahtevala v skladu z direktivami EU ločeno zbiranje odpadkov, da sporednu pozitivni orjentiranosti do narave spodbujala in subvencionirala razvoj predelovalne undustije teh po zakonu zahtevanih ločenih odpadkov. Tudi ni subvencionirala predelavo lesnih odpadkov v brikete. Sedaj pa palamudi, da ne bo dovolila prodajo lesa kot posledico ujme. Če bi podpirali lesno industrijo in jo subvencionirali bi sedaj ko imamo enormne količine lesa, ki je primeren le za briketiranje Slovenija konkurirala ceni briketov na EU trgu in si pridobila tržišče na EU trgu poleg polizdelkov in izdelkov iz zdravega lesa. Ne uničila je s tajkunizacijo celotno lesno predelovalno industrijo. Vlada dela. Dela škodo.
Regional priporoča
Zadnje iz goriške
Več kronike
TEŽAVE NA BENCINSKEM SERVISU PRI LAZARETU: Zaradi 'kapucarja' ostali brez WC školjke
T.K.
-
včeraj ob 13:10
TRAGEDIJA NA NAŠIH CESTAH: Ena oseba izgubila življenje, nesrečo še preiskujejo
A.S.
-
včeraj ob 07:43
IZPLEN DVEH HIŠNIH PREISKAV: Najprej našli kokain, po enem mesecu še ekstazi (FOTO)
T.R.
-
24.4.2024 ob 10:36