SAGA AGROIND SE NADALJUJE: Višje sodišče znova razveljavilo stečaj

Vipavska dolina

Višje sodišče v Ljubljani je že drugič razveljavilo stečaj Agroinda in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču v Novi Gorici, vendar pred drugim sodnikom. Na uvedbo stečaja se je pritožil večinski lastnik, ukrajinska družba Demistone Holding, ki Agroind obvladuje prek podjetja Vipavski vinograd.

Avgusta je Okrožno sodišče v Novi Gorici v ponovljenem odločanju o predlogu za začetek stečaja Agroinda, ki so ga že marca vložili delavci podjetja, tako kot maja letos, uvedlo stečaj za to podjetje. Delavci so zatrjevali, da je družba insolventna po več podlagah iz insolvenčnega zakona.

Na uvedbo stečaja pa so se znova pritožili ukrajinski lastniki. Višji sodniki so jim pritrdili, da je okrožno sodišče, ki ni izločilo sodnice iz ponovnega odločanja o stečaju, bistveno kršilo določila pravdnega postopka, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

Zato je višje sodišče zadevo vrnilo v nov postopek, saj te kršitve ni moglo samo odpraviti, je razvidno iz sklepa višjega sodišča, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa.

Kot so v obrazložitvi navedli višji sodniki, lahko sodišče druge stopnje v primerih, kadar se razveljavi prvostopenjski sklep, odredi, da se nov postopek opravi pred drugim sodnikom. Eden izmed razlogov za takšno odločitev je, da je sodnica v tej zadevi že drugič izdala sklep o začetku stečajnega postopka, višje sodišče pa ga je že drugič razveljavilo.

"Pri tokratni vrnitvi v ponovno odločanje sploh ne gre za vsebinsko odločitev, pač pa postopkovno," je za STA dejal predstavnik zaposlenih v Agroindu Andrej Furlan. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje ne bo vplivala na poslovanje, saj se vsi trudijo, da bi delo potekalo normalno. Ne glede na prihodnjo odločitev sodišča zaposleni pričakujejo, da jim bosta bodisi lastnik podjetja bodisi stečajni upravitelj omogočila normalno delo, je še poudaril Furlan.

"Sklep o začetku insovlenčnega postopka je zaradi posledic eden najpomembnejših sklepov, ki jih sodišče izda tekom postopka. Zato naj bi bil brezhiben," so navedli. Ob tem so dodali, da ni bil brezhiben ne prvi ne drugi sklep.

Okrožno sodišče je namreč v prvem postopku zmotno presodilo, da je podana domneva insolvensntosti po četrtem odstavku 14. člena insolvenčnega zakona, torej, da je družba trajno nelikvidna. V drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. Sodišče poleg tega dolžniku ni pravilno vročilo sklepa o začetku postopka, saj so ga vročili prejšnjemu pooblaščencu, ki pa je kar trikrat obvestil sodišče, da dolžnika ne zastopa več.

 

Deli novico: