Hrvaška policija je danes nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika HDZ Iva Sanaderja takoj potem, ko ga je zagrebško sodišče obsodilo na deset let zapora zaradi vojnega dobičkarstva in korupcije v primerih Hypo in Ina-Mol, znova prepeljala v pripor v Remetincu. Sanaderjevi odvetniki medtem ocenjujejo, da imajo realne možnosti za uspeh pritožbe.

Sanader bo moral v priporu počakati na pravnomočnost sodbe, saj hrvaški zakon določa, da je ta obvezen, če je nepravnomočna sodba višja od petih let. Hrvaški mediji ocenjujejo, da bo vrhovno sodišče pravnomočno sodbo objavilo v enem letu.

Če bo tudi pravnomočna sodba potrdila Sanaderjevo odgovornost, bodo pri prestajanju kazni upoštevali sedem mesecev pripora, ki jih je prebil v Avstriji, kot tudi pet mesecev zagrebškega pripora.

Na prostost so ga izpustili decembra lani, ko je plačal 12,6 milijona kun (1,6 milijona evrov) varščine, kar je največji znesek v zgodovini hrvaškega pravosodja. Sanaderja bodo v prihodnje iz pripora vozili na sodne obravnave v zaenkrat največjem korupcijskem primeru na Hrvaškem Fimi-media.

Zagrebško sodišče je 59-letnega Sanaderja danes spoznalo za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Sanader je takrat kot pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, za to kaznivo dejanje pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora. Poleg tega mora provizijo v 15 dneh vrniti v državni proračun.

Dodatnih sedem let in pol zapora je Sanader dobil zaradi prejetja desetih milijonov evrov podkupnine od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za podkupnino je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav madžarska družba v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imela večinskega deleža. Kazni so združili v enotnih deset let zapora.

Glavna priča tožilstva Robert Ježić, ki je Sanaderju pomagal prejeti podkupnino, bo moral prav tako v roku 15 dni v državni proračun vrniti pet milijonov evrov, ki jih je nakazal Mol za Sanaderja na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Za drugo polovico podkupnine ni bilo dokazov, da je bila nakazana na račun Sanaderjevega brata Flavia.

Tožilki protikorupcijskega urada Vanja Marušić in Tamara Laptoš sta z današnjo sodbo izjemno zadovoljni, čeprav sta za Sanaderja zahtevali 15 let zapora. Ob tem sta pred novinarji poudarili, da je sodba tudi jasno sporočilo vsem politikom.

Sanaderjevi odvetniki so napovedali pritožbo, saj so še vedno prepričani, da je njihov klient nedolžen. "Če smo še naprej mnenja, da obstajajo okoliščine, ki gredo v prid Sanaderju, kot je denimo način razpolaganja denarja s strani Ježića, imamo realno podlago, da bomo uspešni," je povedal vidno razočarani odvetnik Čedo Prodanović.

Večina zadržana

Poslanci HDZ so bili zadržani v ocenah sodbe svojemu nekdanjemu predsedniku. Tisti, ki so želeli kaj povedati, so poudarjali, da gre za prvostopenjsko sodbo in da nikakor ni povezana s stranko. Nekdanji minister za upravo iz vrst HDZ Davorin Mlakar je dejal, da odločitev sodišča najbolj škodi Sanaderju in ne HDZ.

"Takoj ko nekdo pristane na sodišču, obstaja velika verjetnost, da bo tudi obsojen. Sanaderja so bremenile težke obtožbe, obstajajo pa še druge težke obtožbe proti njemu. Treba je pustiti sodišču, da konča svoje delo," pa je dejala podpredsednica sabora iz vrst SDP Dragica Zgrebec, ki je vodila saborsko preiskovalno komisijo zaradi prepustitve upravljavskih pravic Ine madžarskemu Molu.

Hrvaški državljani, ko so jih anketirali po objavi sodbe, so ocenjevali, da je kazen upravičena, a tudi premila. V madžarskem Molu niso želeli komentirati sodbe, so pa ocenili, da je primer bolj povezan s politiko na Hrvaškem kot z Ino in Molom. Evropska komisija je sporočila le, da je seznanjena s sodbo, Hrvaško pa je pozvala, naj nadaljuje boj proti korupciji.

Sorodne vsebine:

Sanader v strahu, da bi Hrvaška izgubila del morja

Slovenija ne bo zadnja

Hrvaški frančiškan ponuja svojo zgodbo o poslovanju Cerkve