V sklopu festivala Kino Otok sta Slovenski filmski center ter Art kino mreža Slovenije v Izoli pripravila strokovno srečanje z naslovom Art kino, kako naprej?

Jure Matičič iz Mestnega kina Domžale je sprva pojasnil razliko med digitalizacijo in digitizacijo, kar, kot pravi, pogosto zamenjujemo. "Digitalizacija pomeni prenos arhivskih filmov iz analognega v digitalni format. Digitizacija pa opremljanje dvoran z digitalno opremo, ki ustreza določenemu standardu, v tem primeru gre za mednarodno sprejet DCI standard, ki so ga sprejele praktično vse kinematografije v Evropi. Gre za standard, ki nadomešča 35 milimetrsko kopijo, ki je do sedaj skorajda 100 let gnala kino".

Po besedah Nataše Bučar iz Slovenskega filmskega centra, se v Sloveniji na področju reproduktivne kinematografije soočamo s številnimi težavami. Ena bolj perečih pa je zaostajanje v procesu digitizacije  slovenskih kinematografov.

"Ob koncu leta 2011 je bila več kot polovica vseh evropskih kinematografov digitizirana, v Sloveniji pa je ta odstotek bistveno prenizek. Samo 15 odstotkov slovenskih platen je že digitiziranih. Preostali čakajo in iščejo načine, kako to storiti. V Evropi in po svetu napovedujejo konec filmske distribucije na 35 milimetrskih kopijah ob koncu leta 2012. Kar pomeni tudi zaprtje večine manjših slovenskih kinematografov, razen v primeru, da država stopi skupaj in na pobudo Slovenskega filmskega centra pripravi in rezervira javna sredstva, da bodo slovenska kina še vedno lahko hodila vzporedno s svetovno kinematografijo," je dejala.

Ob pridobitvi sheme državnih pomoči s strani EU na filmskem centru menijo, da bi potrebovali okoli 750.000 evrov za to, da bi v treh letih poskusili spodbuditi digitizacijo slovenskih kinematografov. "Že dve leti zapored se nam to ni izšlo. V lanskem državnem proračunu so bila sredstva z rebalansom ukinjena. Upamo in pričakujemo, da bo letos prvi del teh sredstev prišel in da bo razpis letos zunaj. Zaenkrat vemo, da si ministrstvo, pristojno za kulturo, prizadeva ta sredstva zbrati in narediti korak naprej," je še pojasnila Bučarjeva.

Slovenskih filmov ne gledamo

Slovenske kinematografe je po njenih besedah lani obiskalo okoli tri milijone gledalcev. V več kot 80 odstotkih so si ogledali ameriške filme, na filmskem centru pa si želijo spodbujati tudi obisk kakovostnejših evropskih in predvsem slovenskih filmov, katerih gledanost se zadnjih nekaj let giba okoli štirih odstotkov.

Izolska podžupanja Breda Pečan se je ob tem dotaknila tudi projekta izolskega kulturnega centra, ki naj bi ga po njenih besedah prej ali slej zgradili. "Izola že ima pripravljen projekt za pridobitev gradbenega dovoljena za nov kulturni dom, ki ima kot osrednji prostor veliko gledališko dvorano, ki je projektirana tako, da je večnamenska in se lahko uporablja tudi za projekcije filmov. Celotno ozvočenje in tehnika bi seveda morali biti digitizirani, zaradi problemov, ki so nastali po letu 2006 pa se je vse ustavilo, saj so si nekateri začeli domišljati, da ta projekt ni dober. Ampak mislim, da ga imamo hvala bogu na zalogi in lahko z njim kandidiramo tako za evropska kot državna sredstva", je dejala.