30 °C
DANES
JUTRI
20 °C
26 °C
14:54
21.09.2018

SLABA BANKA DO REKORDNEGA LANSKEGA DOBIČKA: Tudi s pomočjo soseske Nokturno

DUTB je lani dosegla rekordno raven dobička po davkih v višini 67 milijonov evrov. To je skoraj podvojilo kapital DUTB na 146,4 milijona evrov in dvignilo povprečno letno donosnost vloženega kapitala s popravki na 24,7 odstotka. Preteklo leto je bilo najuspešnejše v štiriletni zgodovini DUTB.

Uredništvo/STA/Ž.T., foto: arhiv
04.08.2018 ob 10:18

"Leto 2017 je bilo za Družbo za upravljanje terjatev bank DUTB leto izjemnih dosežkov v vseh pogledih: dobro, transparentno in učinkovito poslovanje je prineslo rekordne finančne rezultate," je v letnem poročilu, objavljenem med vladnimi gradivi v obravnavi, zapisal glavni izvršni direktor Imre Balogh.

DUTB je lani s prodajo sredstev in upravljanimi odplačili dolga ustvarila 434,7 milijona evrov prilivov, kar predstavlja 21,5 odstotka prenosne vrednosti vseh sredstev, več kot dvakratnik zakonsko določenega cilja 10 odstotkov.

Soseski Nokuturno in Celovški dvori poskrbeli za glavnino 'nepremičninskih' prilivov

Medtem ko je glavnina prilivov še vedno prišla iz posojilnega portfelja, je skoraj 100 milijonov evrov prilivov prišlo iz nepremičninskega portfelja. "Tu izstopata predvsem veliki stanovanjski soseski Celovški dvori in Nokturno, ki sta bili lani skoraj v celoti prodani, poleg tega pa je bilo prodanih tudi veliko trgovinskih in poslovnih prostorov," so navedli.

Presežna likvidnost je DUTB omogočila, da je med letom izvedla več predčasnih poplačil dolga, na koncu leta pa je poplačala tudi zadnji dve preostali obveznici, izdani ob prenosu sredstev na DUTB. Del poplačila je moral biti refinanciran, pogoji pa so veliko ugodnejši od preteklih, kar nadalje znižuje načrtovane odhodke iz financiranja in omogoča DUTB večjo fleksibilnost v prihodnjem upravljanju dolga.

DUTB 'uspešno zaključila prodajni proces Cimosa'

Pri prestrukturiranju dolžnikov je DUTB uspešno zaključila prodajni proces Cimosa in nekatera znatna refinanciranja, kjer je DUTB prejela celotno bruto izpostavljenost, gre za primere skupine Vizija, Sava Turizem, Sava TMC, Ilana in drugi. Število končanih primerov prestrukturiranja se je v tem letu podvojilo, skupaj s primeri v izhodnih postopkih jih je zaključenih ali blizu zaključka skoraj 40 odstotkov.

Konec leta 2017 je bilo individualno vrednotenih 672 primerov, 58 s prevladujočo strategijo prestrukturiranja in 614 primerov s prevladujočo strategijo unovčevanja zavarovanj. Število primerov se je v primerjavi s koncem leta 2016 zmanjšalo za osem odstotkov, vrednostno pa za 30 odstotkov.

Skoraj 5 milijonov evrov za kratkoročno posojilno financiranje

To po navedbah DUTB kaže na trend hitrejše unovčitve večjih primerov, medtem ko številni primeri manjših vrednosti ostajajo v portfelju DUTB. Poštena vrednost predstavljenih primerov znaša 649,8 milijona evrov, kar predstavlja 16 odstotkov celotne bruto izpostavljenosti v skupnem znesku skoraj štiri milijarde evrov.

DUTB je v letu 2017 dodatno kupila terjatve do šestih obstoječih dolžnikov v vrednosti 3,8 milijona evrov (bruto vrednost 22,2 milijona evrov) in kratkoročno posojilno financirala pet družb v skupni vrednosti 4,7 milijona evrov.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
Računsko sodišče potrjuje ugotovitve o spornih poslih slabe banke | 6.8.2018 ob 13:40
0
- +
Pri Pod črto smo konec 2016 opozarjali na sporne poslovne prakse slabe banke. Letos končana revizija računskega sodišča je te prakse potrdila.


Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka, kot je pogovorno znana, ni zagotovila enakopravne obravnave potencialnih kupcev terjatev. Prav tako do konca leta 2015 ni vzpostavila postopkov, ki bi originalnim dolžnikom onemogočili kupovanje terjatev do samih sebe po znižani ceni. V letih 2014 in 2015 je mimo določil javnega naročanja podelila za skoraj 900.000 evrov poslov za najem različnih storitev. Nekaterim ponudnikom storitev je te plačala, čeprav so jih slabo izvedli ali jih celo niso izvedli. Svojim direktorjem je izplačala za 348.000 evrov previsoke plače.

To so le nekateri izmed poudarkov revizije o poslovanju slabe banke v letih 2014 in 2015, ki jo je računsko sodišče izdalo v začetku letošnjega julija. Revizijsko poročilo je poslovanju DUTB v teh letih izreklo negativno mnenje.

Zaključki revizije potrjujejo ugotovitve preiskave Pod črto o spornih praksah v slabi banki iz leta 2016. Na podlagi naših razkritij je nato ministrstvo za finance okrepilo nadzor nad poslovanjem slabe banke.

Plačevanje direktorjev

Jeseni 2016 smo pri Pod črto pridobili posnetke pogovorov direktorjev slabe banke na sejah upravnega odbora in na njihovi podlagi objavili serijo člankov o spornih poslih te inštitucije, ki je od slovenskih bank leta 2014 v upravljanje prevzela za več milijard evrov slabih terjatev.

V prvem članku smo opozorili na namere vodstva slabe banke izogniti se zakonskim omejitvam višine plač direktorjev podjetij v lasti slabe banke. V Cimosu, ki je zaradi neodplačanih posojil (začasno) končal v lasti slabe banke, so direktorju Gerdu Rosendahlu poleg plače matične družbe nakazovali še dodatna plačila iz hčerinske družbe Cimosa v Nemčiji. Tako je lahko Rosendahl dobil višjo plačo od zakonske omejitve. Zaradi naših razkritij v zvezi z iskanjem zakonskih obvodov za izplačevanje višjih plač je nato konec leta 2016 odstopil takratni predsednik upravnega odbora Marko Simoneti.

Računsko sodišče je v reviziji potrdilo izogibanje zakonskim omejitvam plač direktorjev družb v lasti DUTB. Upravni odbor slabe banke »se je strinjal z določanjem prejemkov [direktorjev družb v lasti DUTB] na način, ki je pomenil izogibanje [zakonskim] omejitvam,« so zapisali v reviziji. V posebnem povzetku revizije pa so še zapisali, da »upravni odbor ni enotno obravnaval zadev s področja prejemkov članov poslovodstev družb v lasti DUTB in pri obravnavi plačnega paketa predsednika uprave gospodarske družbe ni ravnal v skladu z internimi akti«. Za katerega predsednika uprave gre, računsko sodišče ne razkriva. Zelo verjetno pa gre prav za Gerda Rosendahla, nekdanjega direktorja Cimosa.

Prodaja terjatev

Pri Pod črto smo opozorili tudi na odsotnost nadzora nad prodajo terjatev v lasti slabe banke. Slaba banka bi morala preprečiti kupovanje terjatev originalnim dolžnikom. Na primer, če je bilo neko podjetje eni izmed bank dolžno milijon evrov, ta terjatev pa je bila nato prenesena na slabo banko, potem slaba banka te terjatve istemu podjetju ne bi smela prodati po znižani ceni. Tako bi se namreč podjetje izognilo plačilu dela dolga.

Pri Pod črto smo pisali, da nekdanji glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Mansson ni bil preveč navdušen nad preverjanjem, komu slaba banka prodaja terjatve. Tudi računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da slaba banka »do konca leta 2015 ni vzpostavila postopkov, ki bi preprečevali možnost, da bi lahko kreditorji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, odkupili terjatve nazaj z diskontom«.

Računsko sodišče še posebej izpostavlja posel paketne prodaje do štirih družb v letu 2015. Kot gre sklepati iz revizije, gre za prodajo terjatev do podjetij ACH, Elan, Polzela in Adria Airways. V primeru prodaje teh terjatev »ni vnaprej opredelila osnovnih elementov prodajnega postopka, kriterijev in meril za izbor ponudnikov ter v javnih objavah ponudnikom ni dala popolnih informacij. […] DUTB ni zagotovila najvišje možne konkurence med ponudniki, ni zagotovila, da bi se vabilu k oddaji ponudb odzvali vsi potencialni ponudniki, ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov in je z načinom vodenja prodajnega postopka vplivala tudi na doseženo prodajno ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski in ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, o pravnem pregledu osnutka prodajne pogodbe pa ni dokazil,« so na računskem sodišču zapisali v reviziji.

O poslu s temi terjatvami smo obširno pisali tudi pri Pod črto. Slaba banka je po znižani ceni terjatve do ACH v vrednosti 105,4 milijona evrov prodala ameriški banki Bank of America Merrill Lynch (okrajšano: BAMLI). Nato pa je ACH BAMLI-ju uspel poplačati celotnih 105,4 milijona evrov terjatev. Razlika do prodajne cene terjatev, ki je bila nižja kot 105 milijonov evrov (pri slabi banki točne prodajne cene ne želijo razkriti), pa je bil dobiček BAMLI-ja na račun slovenskih davkoplačevalcev.

Strah pred revizorji

Pri Pod črto smo pisali še o strahu direktorjev slabe banke pred računskim sodiščem. Nekdanji predsednik upravnega odbora Marko Simoneti pa je na sestanku notranje revizijske komisije slabe banke med drugim dvomil v sposobnost revizorjev računskega sodišča razumeti kompleksnost upravljanja s terjatvami na DUTB.

Ena izmed udeleženk sestanka revizijske komisije je takrat opozorila na nedosledno beleženje nekaterih stroškov zunanjih svetovalcev, je razvidno iz posnetkov pogovorov, ki smo jih pridobili pri Pod črto. V DUTB namreč za nekatere svetovalce niso beležili, glede katerih zadev svetujejo slabi banki.

Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da je slaba banka eni izmed odvetniških družb plačala 57.000 evrov za storitve, ki niso bile opravljene. Enemu izmed zunanjih svetovalcev je plačala skoraj 24.000 evrov, dokazila o izvedenih storitvah pa ne obstajajo. »V letu 2015 DUTB ni preprečila podvajanja storitev svetovanja dveh zunanjih izvajalcev. V primeru ene gospodarske družbe je povrnila stroške svetovalnih storitev v znesku 53,9 tisoč evrov brez utemeljenih razlogov in namesto drugih lastnikov plačala 2 tisoč evrov za izdelavo projekta sanacije stanovanjskega naselja,« so še zapisali v reviziji računskega sodišča.

Ob tem je po ugotovitvah računskega sodišča slaba banka v letih 2014 in 2015 zunanjim izvajalcem plačala skupno 882.000 evrov storitev, ki jih je naročila v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Plače direktorjev slabe banke

Po ugotovitvah računskega sodišča je slaba banka svojim direktorjem v letih 2014 in 2015 izplačala skupno 348.000 evrov plač, za katere ni bilo pravne podlage za izplačilo. Največji del tega denarja je šel za povišanje plače in izplačilo prispevkov na plačo nekdanjemu glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Manssonu.

Kot smo leta 2016 razkrili pri Pod črto, nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti po izplačilih Mannsonu ni niti vedel, koliko denarja in na kakšni podlagi je slaba banka dejansko plačala Mannsonu.

Svojim direktorjem je slaba banka po ugotovitvah računskega sodišča obenem neupravičeno izplačala še skupno 13.600 evrov za svetovalne storitve.

Odgovorni dve vladi

Glede na to, da je bila revizija dela slabe banke v letih 2014 in 2015 objavljena šele letos, so po trditvah DUTB več ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravili. Pri DUTB so v sporočilu za javnost zapisali, da so po letu 2015 »znatno izboljšali svoje delovanje«. Ostale pomanjkljivosti bo DUTB »v skladu z zakonom in na podlagi presoje gospodarnosti upoštevala,« še pišejo pri slabi banki.

Najbolj odgovornih za ugotovljene nepravilnosti v slabi banki ni več. Vlada je namreč v letih 2014 in 2015 zamenjala vodstvo slabe banke. Nato je leta 2016 po razkritjih Pod črto odstopil takratni predsednik DUTB, Marko Simoneti.

Vprašanje pa je, zakaj so odgovorni dopustili slabo delo vodilnih v DUTB v letih 2014 in 2015. Za pravilnost delovanja DUTB sta poleg njenih direktorjev odgovorna ministrstvo za finance in vlada. Vlada imenuje in odstavlja neizvršne, pa tudi izvršne direktorje slabe banke. Ob tem pa DUTB o svojem delovanju tudi poroča ministrstvu za finance.

V času ugotovljenih nepravilnosti sta nad slabo banko bdeli dve vladi: vlada Alenke Bratušek s finančnim ministrom Urošem Čuferjem do septembra 2014 in nato trenutna vlada Mira Cerarja s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.

Mateja Vraničar Erman, ki trenutno vodi finančno ministrstvo, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije v odzivu na revizijo povedala, da so po letu 2015 okrepili nadzor nad delovanjem slabe banke.
jurij | 4.8.2018 ob 19:43
9
- +
takoj pobrat ves dobiček, da si ga ne razdelijo zaposleni.
Kako to | 4.8.2018 ob 18:29
1
- +
Da še niso prodali vseh stanovanj v Nokturnu?Razgled ni dovolj za tako ceno po m2 za stavbo polno napak z omejenim številom parkirnih mest.
figa | 4.8.2018 ob 18:08
4
- +
DUTB - lopovi!
SLABA banka | 4.8.2018 ob 15:40
3
- +
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b3dda4acba37/dutb-imenovanja-po-domace-dodatki-k-placam-negospodarnost-in-nepreglednost
vecer.com/slaba-banka-kriminalisti-tudi-pri-sirclju-iskali-odgovornosti-za-sporne-posle-6517783
img.rtvslo.si/crna-kronika/kriminalisti-preiskujejo-poslovanje-vodstva-slabe-banke/371021
mladina.si/171482/banka-kriminalcev
ma daj | 4.8.2018 ob 12:52
3
- +
zdaj bodo vsaj imeli izgovor, da si lahko delijo visoke plače
Rnb | 4.8.2018 ob 12:17
15
- +
Uspešno prodali Cimos!!!prodali ga pod ceno in vse in zrihtali,da koperska tovarna propade,vlada se lahko hvali ma uspešni so samo Hrvati oni so dobro lobirali,naš Počivalšek pa ni niti mignil z prstom,da bi proizvodnja rasla tudi v Kopru,kako se lahko hvalijo,naj napišejo koliko smo milijonov smo zgubili od gdar imamo slabo banko in naj seštejejo številke pa potem naj govorijo,kako so uspešni,to je kraja našega denarja,sami pa si izplačujejo bogate nagrade sramota take države,vlade da to sploh dovoli,če ne delaš z dobičkom nagrade nisi opravičen.
Polde | 4.8.2018 ob 11:12
-5
- +
Zanimivo in pohvalno za DUTB ! Ja saj vem skvoterjem to gre na živce.
Direktor | 4.8.2018 ob 11:10
7
- +
Koršič, si vrnu denar rokometašem?
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno