Slovenska pobuda, ki je prerasla v vseevropski projekt

Slovenija

Danes se začenja Evropski teden programiranja, ki bo po vsej Evropi postregel z več kot 1600 brezplačnimi delavnicami in tečaji programiranja. Dogodki so namenjeni tako otrokom kot odraslim - v Sloveniji se jih bo zvrstilo okoli 15.

Kot pravijo v Evropski komisiji, je namen dogodkov programiranje narediti bolj prepoznavno ter razkriti skrivnosti, na katerih temelji vse več našega vsakdanjega življenja.

Po Evropi se bo od danes do petka tako zvrstilo več kot 1600 prireditev, kar je petkrat več kot lani, ko je dogodek potekal prvič. V Sloveniji se jih bo zvrstilo okoli 15 - med njimi je najti tridnevno delavnico Programiranje za vsakogar, enodnevno delavnico za dekleta Django Girls in delavnici programskega jezika Scratch ter programiranja robotkov Lego Mindstorm in Thymio, namenjeni najmlajšim.

Celoten seznam dogodkov je na voljo na spletnem naslovu, a mnogi so že zapolnjeni, saj zanimanje bistveno presega prosta mesta.

Kot pravijo na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer organizirajo šest delavnic, je bilo zanimanje izjemno. "Vsa prosta mesta, razen na delavnici za dijake, so bila zasedena v nekaj dneh. Na delavnico Programiranje za vsakogar, kjer omejitve ni, se je v dobrem tednu prijavilo že 70 udeležencev. Še bolj izstopa delavnica Django Girls, namenjena le dekletom, na katero se je v nekaj dneh na 50 mest prijavilo 360 udeleženk," so pojasnili pred kratkim.

Pobuda za projekt prišla iz Slovenije

Evropski projekt je nastal na pobudo Alje Isaković, ki je tudi ena od 90 evropskih ambasadorjev programiranja. "Čudovito je videti toliko navdušenja za to pobudo iz vsakega kotička Evrope. Programiranje je zabavna in ustvarjalna dejavnost, ki zagotavlja dobre zaposlitvene priložnosti, tudi za tiste, ki ne želijo biti poklicni programerji," je dejala.

"Cilj iniciative je povezovanje različnih lokalnih aktivnosti in vsaj en teden v letu pozornost usmeriti na učenje programiranja kot veščini prihodnosti. Namen ni, da bi vsakdo izmed nas postal programer, želimo pa programiranje približati večjemu številu ljudi, predvsem ženskam, in ga predstaviti kot ustvarjalnega in zabavnega, že od malih nog naprej," je Isakovičeva povedala za STA.

Ob tem v Evropski komisiji poudarjajo, da je v nekaterih državah članicah programiranje že vključeno v nacionalne šolske učne načrte kot obvezni predmet ali pa vsaj kot izbirni predmet. Po njihovih podatkih je programiranje obvezno v sedmih državah unije - v Bolgariji, Grčiji in Veliki Britaniji ter na Cipru, Češkem, Poljskem in Portugalskem, kot izbirni predmet pa je na voljo na Danskem, Irskem ter v Estoniji, Litvi in Italiji. Še šest drugih držav članic pa naj bi programiranje v učni načrt vključilo v kratkem, pravijo v komisiji.

Programiranje omogoča kreativnost in konkurenčnost

Glasnik digitalne tehnologije Aleš Špetič je prepričan, da je programiranje veščina, ki v času digitalnega sveta in informacijskih tehnologij omogoča kreativnost, konkurenčnost in povezovanje.

"A ni omejena le na strokovnjake. Vsak se lahko nauči programiranja, tudi če gre za najosnovnejše veščine, kot je urejanje lastnega urnika ali financ s preglednicami," pravi Špetič. Če je bila pred desetletji komunikacija prihodnosti tuj jezik, se je v novem tisočletju temu pridružilo tudi razumevanje digitalnega sveta in programiranje.

Slovenija prispeva pomemben delež pri prepoznavanju in promociji tega v Evropi: "Slovenci smo lahko izjemno ponosni na eno najobširnejših iniciativ, ki bo letos v Evropi združila več tisoč dogodkov v 38 državah," je zapisal na blogu.

Kot je poudaril, vsa organizacija in koordinacija poteka med le nekaj posamezniki, z Isakovićevo na čelu. "Spletne strani so bile v celoti razvite v Ljubljani v okviru programerskega kluba Code Catz, večinoma Slovenk, ki se vsak teden dobijo in skupaj učijo programiranja. In rezultati so tu. Večina od njih se je udeležila prvega Rails Girls dogodka, kjer so se odločile, da vikend programiranje ni dovolj," je zapisal.

S tednom programiranja v Bruslju merijo še posebej na mlade, saj naj bi po ocenah komisije do leta 2020 Evropi primanjkovalo skoraj 900.000 strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Deli novico: