V času njegovega vodenja tožilstva je bila leta 1996 ustanovljena Skupina državnih tožilcev za posebne zadeve, zadolžena za pregon organiziranega kriminala. Skupina je bila leta 2011 z novim zakonom o državnem tožilstvu ukinjena, namesto nje pa je bilo ustanovljeno Specializirano državno tožilstvo.

Oktobra 1998 je Drobnič protestno izstopil iz Društva državnih tožilcev, ker da se društvo ni distanciralo od politične gonje, ki naj bi jo ob izteku njegovega mandata sprožili nekateri vidni predstavniki in člani društva. Tožil je tudi svojo naslednico na mestu generalnega državnega tožilca Zdenko Cerar, ker je menil, da ga je užalila v dopisu, v katerem je pojasnjevala, zakaj je leta 1999 umaknila njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu Gregoriju Rožmanu. A je sodišče njegovo tožbo zavrnilo.

Kot predsednik društva Nova Slovenska zaveza je bil Drobnič oster kritik nekdanjega nedemokratičnega sistema in povojnih pobojev, do katerih je v Sloveniji prišlo ob koncu druge svetovne vojne. Kritičen je bil do tega, da žrtve pobojev nimajo primernih grobov, kot tudi tega, da za to, da se jih uredi, ni zadostne politične volje. Skupaj z Jožetom Dežmanom in Andražem Stegujem je leta 2012 ustanovil tudi ustanovo Memores, ki naj bi skrbela za kakovostno obravnavanje bolečih zgodovinskih tem iz slovenske polpretekle zgodovine.