V Portorožu se je danes odvila tradicionalna, že 57. slovesnost ob vseslovenskem srečanju bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnancev ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Slavnostna govornica je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
SPOMIN NA 63.000 LJUDI: V Portorožu tradicionalno srečanje bivših internirank
Piran
Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi častni pokrovitelj proslave, in evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD).
Pahor je v Portorožu v luči bližajoče se 75. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz predlagal, da bi ponovili po njegovih besedah eno izmed najbolj čudovitih izkušenj v Predsedniški palači, pogovor otrok in dijakov s še živečimi internirankami, so sporočili iz predsednikovega urada.
"Naša dolžnost je, da otrokom prepustimo miren in varen svet," je poudaril predsednik in dodal, da v teh okoliščinah to ni enostavno, a ni nemogoče. Dodal je prošnjo, naj bomo vsi karseda pozorni na to, da s svojimi besedami in dejanji nikogar ne prizadenemo. "Če želimo, da se čas negotovosti, ko se kopičijo občutki tesnobe in zaskrbljenosti, poleže brez konfliktov, moramo ohraniti svobodo govora," je povedal Pahor in dodal: "Svoboda govora je zelo pomembna. A ko izrekamo, kar čutimo in mislimo, naredimo to tako, da ne prizadenemo nikogar. Tako se začne pot do večnega miru."
Z današnjo slovesnostjo so se spomnili 63.000 ljudi, ki so bili med drugo svetovno vojno iz Slovenije izseljeni v nacistična in fašistična koncentracijska in delovna taborišča, in skoraj 10.000 rodoljubov, ki so umrli v krematorijih.
Spomin na medvojna grozodejstva je živ še danes
Tako so prejšnji konec tedna na hrvaškem otoku Rab obeležili 75 let osvoboditve taboriščnikov tamkajšnjega fašističnega taborišča Kampor, v katerem je bilo med letoma 1942 in 1943 zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov iz Gorskega Kotarja ter Kastava, maja in junija 1943 pa še 3360 Judov. Številne Slovence so med vojno zaprli tudi v koncentracijskem taborišču v Gonarsu v sosednji Furlaniji - Julijski krajini.
Je pa krivec za vsa ta grozodejstva kdor je vojno povzročil in vsi kolaboranti, ki so to podpirali.
psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/posttravmatska-stresna-motnja
Po drugi vojni pač, tako kot povsod drugod po Evropi, so tudi v Sloveniji kaznovali najhuje vojne zločince s smrtno obsodbo. Tudi v vseh koncentracijskih taboriščih so osvobojeni ujetniki potamanili svoje do tedanje paznike z dovoljenjem zavezniških sil, oziroma kar pred njihovimi očmi. Najhuje je bilo v Franciji, huje kot v Nemčiji. V Italiji so zločinci viseli na kandelabrih po hitrem postopku. Strinjam se s tabo, da se to ne bi smelo dogajati nikjer, niti v Belgiji niti v Angliji, niti na Danskem itn....
Poglej naprimer Španijo. Če bi bila premagana v drugi vojni, bi tudi španske fašiste, tiste, ki jim ne bi uspelo zbežati ravno tako kot povsod drugod po Evropi dobesedno zmagovalci potamanili.