Spomnili se bodo "odkritelja" Julijskih Alp

V Trenti se bodo v petek s slovesnostjo spomnili 60. obletnice postavitve kipa Juliusu Kugyju, velikemu gorniku in ljubitelju narave, ki je znan tudi kot "odkritelj" Julijskih Alp. Kugyjev spomenik ob cesti na Vršič je delo kiparja Jakoba Savinška, Planinska zveza Slovenije (PZS) pa ga je postavila ob svoji šestdesetletnici leta 1953.

Petkova prireditev, ki jo poleg PZS organizirata še Triglavski narodni park in občina Bovec, bo posvečena "velikemu prijatelju Julijskih Alp", kot Kugyja opisujejo v planinski zvezi.

Kugy, ki je bil sicer nemško vzgojen, je Julijcem namreč svojo ljubezen izkazoval skozi številne vzpone, raziskovanja in opisovanja v svojih knjigah. Lokalni gorski vodniki so mu pomagali, da se je povzpel na mnoge izmed še neosvojenih vrhov Julijcev, že osvojene vrhove pa dosegal po novih smereh. Zaradi tega je znan tudi kot "odkritelj" Julijskih Alp.

Rodil se je leta 1858 očetu slovenskega rodu iz Podkloštra na današnjem avstrijskem Koroškem in hčeri pesnika Jovana Vesela Koseskega, Juliji. Bil je nemško vzgojen in je svoje gorniške knjige napisal v nemščini, vendar je bil narodnostno izredno strpen, je moč prebrati na straneh PZS.

Prav tako je bil Kugy velik povezovalec med narodi, živečimi na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije, ter spodbujevalec prijateljstva med njimi. Po njem se imenuje tudi nagrada, ki jo na slovenskem Koroškem podeljujejo za "uresničevanje kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošnočloveškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji".

V gore se je podal zaradi radovednosti za botaniko, vendar so njegovo pisateljsko ustvarjalnost nato spodbudile Julijske Alpe, ki jih je tudi sistematično raziskoval. Posebno ljubezen je imel do Trente in njenih domačinov. Svoje ture je opisoval v nemških revijah in knjigah, za sopotnike pa je ponavadi izbiral domačine. Mnogi izmed njih so postali odlični gorski vodniki. Kugy je umrl leta 1944 v Trstu.

Njegova najbolj odmevna dela so Iz mojega življenja v gorah (1925), Delo, glasba in gore (1931), Julijske Alpe v podobi (1933), Božanski nasmeh Monte Rose (1940), Iz minulih dni (1943) in Anton Ojcinger, življenje gorskega vodnika (1935).

Prireditev ob 60. obletnici postavitve spomenika pripravlja Planinska zveza Slovenije, ki letos obhaja tudi 120-letnico delovanja, bodo obogatili s kratkim kulturnim programom, ki ga bodo pripravili otroci domačega Kulturnega društva Triglav Trenta.