11 °C
DANES
JUTRI
14 °C
22 °C
06:56
16.10.2018

Sprehod po praznem Reštelu

Dvajset let je lahko za nekoga veliko spet za drugega malo, v zgodovini mesta, ki je bilo prvič omenjeno leta 1001, je to zgolj trenutek, a trenutek, v katerem se je spremenilo ogromno.

Marko Gregorc
03.02.2015 ob 06:17

Nisem toliko star, da bi pisal, češ, ali se spomnite, kako smo čez mejo iz Gorice švercali “kafe” in “jeans”? Moji spomini segajo v 90. leta, ko smo v Gorico hodili po oblačila, ker je bila tam najbrž boljša ponudba in so bile cene primernejše. Včasih je bila kolona pred mejnim prehodom v Rožni dolini, a v spominu nikoli pretirano dolga - ravno pravšnja, da sem si jo zapomnil kot “postanek”, primeren za pripravo pašaportov in zelene karte. Po prečkanju meje se je z avtomobilom zavilo na desno in nato kmalu levo skozi tunel pod gradom na Travnik. (Priznam, odkar je predor zaprt za avtomobile, se skozenj še nisem odpravil, pa saj tudi ni razloga, da bi se).  

Sledilo je živčno iskanje parkirišča na Travniku in takoj za tem brskanje po predalih za uro in njeno nastavljanje ... Po varnem “zasidranju” se je veselo nakupovanje lahko začelo. Ulica Reštel je bila vedno nabito polna ljudi, skoraj vsi so govorili slovensko. Če si v množici izpustil roko svojih staršev, je obstajala velika verjetnost, da te bo množica požrla, vsrkala vase, in da se boš izgubil. Spomin na gnečo najbrž krepi tudi dejstvo, da je bila ulica v tistih časih še odprta za promet. Ali je bila eno- ali dvosmerna, se ne spomnim. 

Trgovanje v uličici je bilo vedno živahno. Številni prodajalci oblek, čevljev, dežnikov pa tudi marketi za špežo. Vsa vrata odprta, izložbe polne, trgovine seveda tudi. Na koncu nakupovanja - vedno se je šlo po Raštelu po desni iz Travnika navzgor in nato po levi navzdol - pa je čakala zame najbolj znamenita trgovina  - Domoplast. Trgovina tisočih čudes in predvsem številnih igrač. Sploh ne vem, kje drugje se je takrat še dalo kupiti igrače! Danes jih seveda lahko kupiš v prav vsaki trgovini, celo na črpalki in pošti. Pravzaprav me bencinski servisi in poštni uradi danes najbrž še edini spominjajo na dobre stare trgovine iz Reštela ... 

Obnova

Reštel se je začel pridno prazniti že kmalu po vstopu v novo tisočletje. Najbrž predvsem zato, ker so italijanski trgovci začeli kupce vabiti v nakupovalna središča izven mesta. Prav kmalu pa so začeli slovenske kupce na svoji strani zadrževati tudi nakupovalni centri v Novi Gorici. Zadnje kavbojke, če me spomin ne vara, sem si v Reštelu kupil leta 2007. Že takrat smo bili na nakupovalnem sprehodu skozi Gorico precej osamljeni. Po tem je sledila obnova jedra mesta.

V prenovljeno jedro sem se prvič vrnil na vroč, zares vroč, poletni večer, nekaj let za tem. Lepo obnovljen Reštel me je z novimi tlakovci naravnost navdušil, trgovine (koliko jih je takrat še obratovalo, ne vem) so bile ob večeru že zaprte. Obnovljena uličica, po novem zaprta za promet, je bila bolj ali manj prazna. Na koncu pa presenečenje: Travnik, neskončna betonska ploščad, nekdaj polna avtomobilov, zdaj za promet povsem zaprta. “Fino, le malce več zelenja bi lahko nasadili,” sem si mislil ob vročem večeru, ki ga je še bolj razgrevalo neskončno morje praznega betona pred mano.

Danes

V Gorico zadnja leta redno zahajam na tamkajšnje festivale, ki so še vedno dobro obiskani, pred dnevi pa sem se v Reštelu znašel na službeni poti. V preteklem letu in pol sem kar nekajkrat pisal o skrbeh goriških oblasti, kako je v jedru iz dneva v dan zaprtih več trgovin in lokalov, a nekaj drugega je, ko žalostno stanje vidiš v živo. Več kot polovica trgovskih prostorov je bila zaprta in to sredi delovnega četrtka. Na ulici sem srečal natanko tri ljudi, nobeden od njih se ni zdel namenjen v trgovino. Italijani so odkrili Qlandio, odkrili so Obi, redki, ki se še bojijo Slovencev, pa lahko odhitijo v Vilesse. Reštel pa sameva.

Kaj bo z njim? Kdo ga bo zapolnil? Kdo bo imel pogum najeti prostor v vedno manj obiskani ulici ali ga celo odkupiti? Zakaj je obnovljena Ljubljana zaživela v vsem svojem sijaju in zakaj Reštel umira na obroke? To so vprašanja, ki so se mi porajala, ko sem hodil po ulici in fotografiral skrbno zaklenjene lokale. Ne umira zgolj Reštel, umira cela Gorica. Tisočletna zgodovina se lahko konča v “trenutku” dvajsetih let. Kdo bo bo oživil Gorico v njenem drugem tisočletju? 

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
hudicek  | 4.2.2015 ob 17:47
4
- +
ni vec ZLAVOU sam se kitajci ;)
Se SLOVENSKO se jim v 20 letih in vec ni dalo naucit
Kristjan | 3.2.2015 ob 19:50
1
- +
Vili, nisem mislu samo na Raštel, ampak na nas kot cela okolica, ker itak zdej ko so padle meje je vse ista pašta (vsaj zame). Raštel pa je Italjanski problem. Vele centri pa so uničili majhne trgovce.
Vili | 3.2.2015 ob 18:37
0
- +
Replika Kristjanu! Ja zakaj za boga milega pa bi morali Slovenciše naprej skrbeti za to, da ne bi raštel crknil?
mojchka | 3.2.2015 ob 11:31
2
- +
Domplast? Ni bila plasticasa?
Kristjan | 3.2.2015 ob 09:30
2
- +
Lepo napisano in podpiram izjave da veliki nakupovalni centri so pokvarili marsi kaj ... Morali bi narediti omejitev na en nakupovalni center na določeno kvadraturo. Kot je bil Mercator center leta nazaj, za moje pojme je ležal na idealni lokaciji izven mesta vendar še vedno blizu, in ne kot zdaj ko jih imaš 5 za eno Novo Gorico, ki ne prenese take kupne moči. Ista stvar kot se dogaja na Raštelu se dogaja tudi na Bevkovem trgu. Pa da ne govorimo napihovanje medijev o krizi in še vse ostale jajce zraven ... lp
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno