Fotografije so simbolične.

Pravico do plačane odsotnosti z dela v primeru t. i. drugega neodložljivega opravka po obrazložitvi vrhovnega sodišča omogoča tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, kar pomeni, da dejansko velja za vse javne uslužbence.

Vrhovno sodišče je razsojalo v sporu, ki se nanaša na kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vendar določbo o "drugem neodložljivem opravku" vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, med drugim kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Odločitev vrhovnih sodnikov torej zadeva tudi druge javne uslužbence.

V konkretnem primeru je zaposleni v enem od obalnih javnih lekarniških zavodov zahteval od delodajalca dodatni dan plačane odsotnosti od dela zaradi spremstva otroka v šolo 1. septembra 2016. Delodajalec ga je zavrnil in mu za ta dan odobril letni dopust, zato se je zaposleni odločil za vložitev tožbe.

Tožnik je izhajal iz kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ki so jo dolžni uporabljati vsi zavodi in delodajalci v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva v državi. Ta v 38. členu ureja plačano odsotnost z dela in med drugim določa, da je lahko delavec v posameznem koledarskem letu odsoten en dan z dela s pravico do nadomestila plače zaradi "smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat, sestra, vnuk, vnukinja, tašča, tast), vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo več kot šest dni, in drugih neodložljivih opravkov".

Do spora med tožnikom in toženim delodajalcem je prišlo zaradi različnih pogledov na vprašanje, kaj je lahko "drug neodložljiv opravek". Odbor za razlago omenjene kolektivne pogodbe je marca 2008 sprejel razlago, da se kot taka lahko šteje tudi "udeležba v sodnem postopku, spremstvo otroka v šolo oziroma tisti opravki, ki jih delodajalec opredeli v svojem aktu". Razlaga je bila maja 2009 objavljena v glasilu Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Obtok.

Na koprskem delovnem sodišču so dali prav tožniku, pravico do enodnevne plačane odsotnosti so mu priznali. Sledila je pritožba delodajalca na višje sodišče, ki pa je prvostopenjsko sodbo spremenilo in delavčev zahtevek zavrnilo. Toda tožnik ni odnehal in se je obrnil še na vrhovno sodišče, ki pa je pritrdilo prvostopenjskemu sodišču in razsodilo v prid tožniku.