Pritožbi je novogoriško sodišče poslalo v izjasnitev stečajnemu upravitelju Andreju Perdanu in zaposlenim kot predlagateljem stečajnega postopka. Ti imajo možnost na pritožbi odgovoriti v 15 dneh od prejema priziva sodišča. "Po preteku tega roka bosta pritožbi v pristojno reševanje odstopljeni Višjemu sodišču v Ljubljani," je še pojasnil Turel.

Kljub temu stečajni upravitelj opravlja vse naloge, povezane s stečajem družbe. Prav danes se izteka rok, do katerega mora sodišču po sprejetem sklepu predložiti predlog za prodajo premoženja kot poslovne celote.

Zaradi pravnomočnosti stečaja so lahko nekoliko bolj zadovoljni predvsem delavci Agroinda. Jamstveni in preživninski sklad RS jim je po poročanju Primorskih novic nedavno poslal odločbe, s katerimi jim bo izplačal zakonsko določeni znesek iz naslova plač, odpravnin in neizkoriščenega dopusta. Denar za izplačila je zagotovljen in vseh 45 delavcev, ki so junija lani dobili odpovedi, bo denar dobilo še ta mesec.

Agroind pa je velik dolžnik tudi do kmetov, ki so s surovino zalagali vipavsko vinsko klet. Še vedno niso dobili plačila za zadnje tri letnike. Tisti, ki so lansko letino grozdja oddali v vipavsko klet, bodo plačilo dobili na podlagi prodaje vina letnika 2016, kot je sodišče sklenilo na predlog stečajnega upravitelja. Plačilo letnika 2014 bo zadruga vpisala v stečajno maso, plačilo letnika 2015 pa bo Kmetijska zadruga Vipava reševala s prodajo nepremičnin, ki jih je dobila od Agroinda.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je prvi sklep o stečaju vipavske družbe sprejelo že 24. maja lani, po uspešni pritožbi ukrajinskih lastnikov na višje sodišče v Ljubljani pa vnovič 9. avgusta. Tudi na ta sklep o stečaju so se lastniki Agroinda pritožili in dva meseca pozneje ga je ljubljansko višje sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo v odločanje sodišču v Novi Gorici.

Tako je 4. januarja letos novogoriško okrožno sodišče že tretjič sprejelo sklep o začetku postopka stečaja Agroinda. Predlog za začetek postopka so tudi tokrat vložili zaposleni, vodstvo družbe pa mu za razliko od prvih dveh primerov ni nasprotovalo, saj je bila družba insolventna.