Atentat, v katerem sta pod streli bosanskega Srba Gavrila Principa umrla Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Zofija, je bil kaplja čez rob v že tako napetem ozračju takratne Evrope. Principa so takoj po dogodku aretirali, med preiskavo pa je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov.

Atentatu so sledili dnevi ultimatov in vojnih napovedi. 23. julija je Avstro-Ogrska izročila ultimat srbski vladi, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.

Srbija je pritrdila vsemu, zavrnila pa udeležbo avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno. Na napoved se je odzvala Rusija, ki je 30. julija ukazala splošno mobilizacijo. Vojno kolesje se je hitro zavrtelo naprej.

Dan kasneje, 31. julija, je Nemčija od Rusije zahtevala, naj preneha s pripravami na vojno. Rusija tega ni storila, zato ji je Nemčija 1. avgusta napovedala vojno. Isti dan je splošno mobilizacijo odredila tudi Francija, 2. avgusta pa je Nemčija že okupirala Luksemburg in od Belgije zahtevala prehod čez njeno ozemlje, kar je ta zavrnila.

Nemčija je nato 3. avgusta napovedala vojno tudi Franciji ter dan kasneje vdrla v Belgijo. Tedaj je Nemčiji ultimat postavila Velika Britanija, ki je od Nemčije zahtevala, da se umakne iz Belgije. V Berlinu so ultimat zavrnili in Velika Britanija je Nemčiji 5. avgusta napovedala vojno. Dan kasneje je Nemčiji vojno napovedala še Srbija, Avstro-Ogrska pa Rusiji.

Nato je 11. avgusta še Francija napovedala vojno Avstro-Ogrski, 12. avgusta ji je vojno napovedala še Velika Britanija, 23. avgusta je Japonska napovedala vojno Nemčiji, Avstro-Ogrska pa Japonski.

V Evropi je izbruhnila prva svetovna vojna, ki se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije. Smrtonosni streli iz Sarajeva niso bili vzrok za prvo svetovno vojno, zagotovo pa so bili posledica razmer v Evropi.

Nasproti sta si stala dva bloka držav: centralne sile ali sile osi (Avstro-Ogrska in Nemčija) in antanta, v katero so spadale Rusija, Velika Britanija in Francija. Politično ozračje je bilo v tem času zaznamovano z nacionalizmom, šovinizmom in imperializmom. Medtem ko so si velesile prizadevale za novo razdelitev sveta, so se Slovani, ki so živeli v Avstro-Ogrski, borili za samostojnost.

Na bojiščih prve svetovne vojne je sodelovalo okoli 70 milijonov vojakov, od tega jih je devet milijonov padlo. V vojni je sodelovalo 36 od takratnih 54 držav. Po podatkih spletne enciklopedije Wikipedia se je vojna odvijala na ozemlju štirinajstih držav.

Izdatki držav za oboroževanje so presegali 208 milijard dolarjev. Čeprav so vojno poimenovali tudi zadnja viteška vojna, je velik davek, predvsem posredno, terjala tudi med civilisti, saj naj bi jih umrlo od 12 do 13 milijonov.

Med prvo svetovno vojno so med bojevanjem prvič uporabili za tedanji čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline. Prva svetovna vojna je znana kot pozicijska vojna in zanjo so bili značilni spopadi na frontah. Ti so potekali na zahodni fronti, vzhodni fronti, na balkanskem bojišču in italijanski fronti. V okviru slednje je na slovenskem narodnem ozemlju potekala soška fronta.

Velesile so se spopadale tudi v kolonijah, na Bližnjem vzhodu ter na morju in v zraku. Spopadi v zraku so v prvi svetovni vojni pomenili popolnoma novo bojišče.

Vojna se je končala 11. novembra 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije. Številni so se veselili zmage v vojni, za katero so mislili, da bo zadnja in bo končala "vse vojne", poražene države pa so razpadale in gospodarsko nazadovale.