Glede na to, da smo ravno na začetku kopalne sezone - kakšno je stanje oziroma kakovost naših morskih voda?

Po meni zadnjih znanih podatkih so v Sloveniji obalne vode v precej dobrem stanju, konkretno za kakovost pa težko z gotovostjo kaj komentiram, saj nisem tisti, ki to meri. Take meritve običajno spremlja in opravlja Agencija RS za okolje.

Kakšna je prisotnost delfinov in želv v našem zalivu?

Delfini so pri nas prisotni skozi celo leto, in sicer ob celotni slovenski obali. Ravno sedaj, pred kakšno uro, smo imeli v bližini Pirana priložnost videti skupino treh delfinov, ki jih pri nas že zelo dobro poznamo. Prav tako so tudi želve prisotne v našem morju. Stalno prisotne so pri nas nekje od aprila pa do oktobra ali novembra, v zimskem delu leta, ko se temperature pri nas spustijo precej nizko, pa se morajo umakniti nekoliko južneje, na območje Istre, Kvarnerja in ostala območja v južnem Jadranu.

Katere vrste delfinov lahko pri nas opazimo?

V severnem Jadranu je stalno prisotna le ena vrsta delfinov, in sicer velika pliskavka. V južnem Jadranu je v velikem številu prisoten tudi navadni progasti delfin. Ostale vrste pa se pri nas bolj občasno oziroma redkeje pojavljajo.

Do kakšne velikosti pa zrastejo velike pliskavke in s čim se prehranjujejo?

Velike pliskavke pri nas zrastejo nekje med 2,7 in 3,1 metra, ponekod v drugih delih sveta, recimo na Škotskem, so lahko večje, saj tam zrastejo tudi do 4 metrov. Prehranjujejo se različnimi vrstami rib in pa glavonožci, kot so hobotnice, sipe. Kar se tiče prehrane, so delfini precej prilagodljivi in se hranijo tako s tistimi vrstami, ki so recimo za ljudi ekonomsko pomembne, kot tudi s tistimi, ki nas z vidika ribištva ne zanimajo.

Kaj moramo storiti, če srečamo delfina? Je to morda lahko tudi nevarno?

Ne, načeloma delfini niso nevarni, vseeno pa ne priporočamo poskusov plavanja z njimi, saj to v večini primerov pomeni nadlegovanje za delfine, ki vsaj v Jadranu nekako ne kažejo želje po plavanju z ljudmi. Prav tako pa je to lahko potencialno nevarno tudi za nas, saj se moramo vseeno zavedati, da so to velike divje živali, ki nas lahko hote ali nehote tudi poškodujejo. Drugače pa je ob srečanju z delfini pomembno to, da če se le da, upočasnimo plovilo in ga po možnosti nato tudi ugasnemo. Uživamo v trenutku dokler traja in jim nato, ko odplavajo naprej, tudi pustimo, da grejo svojo pot ter jih ne skušamo zasledovati in poditi. Če se jim približujemo, je pomembno, da to storimo počasi, brez naglih sprememb hitrosti ali smeri in se jim nikakor ne približujemo od odspredaj ali odzadaj, ampak čim bolj vzporedno z njihovim gibanjem. Če je možno, pustimo, da se nam delfini sami približajo, če bodo sami to želeli, sicer pa jih pustimo, da grejo svojo pot.

Kar se nas tiče, smo zelo veseli, če nas ljudje obvestijo o svojih opažanjih delfinov. Če opazite delfine, lahko društvu Morigenos to sporočite preko e-maila morigenos@morigenos.org, še raje pa kar neposredno preko telefonske številke 031 77 10 77.

Kaj pravzaprav pomeni beseda Morigenos?

Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni rojen v morju.

Na vaši spletni strani lahko opazimo, da je možno delfina tudi posvojiti. Kako to poteka?

Gre za simbolično posvojitev delfinov, ki jih poznamo iz slovenskega morja. S tem želimo približati življenje teh živali javnosti. Posvojitev poteka tako, da lahko vsak posameznik simbolično posvoji enega od nam znanih delfinov, nato pa dobi potrdilo o posvojitvi in biografijo s fotografijami tega delfina oziroma z informacijami o vsem, kar smo o tem delfinu do sedaj že izvedeli. Tako lahko dejansko tudi v prihodnje spremlja življenje tega delfina skozi čas.

Kaj mora nekdo storiti, če bi se rad pridružil raziskovanju in podrobneje spoznal življenje delfinov?

V društvu Morigenos smo zelo odprti za tovrstne stvari, saj je članstvo v društvu odprto vsem. Za prvo spoznavanje s tem načinom dela, so morda najboljši način naši raziskovalni tabori, kjer se lahko zainteresirani za 10 dni pridružijo raziskovalni ekipi in sodelujejo pri vseh aktivnostih pri raziskovanju na terenu kot potem tudi v naši bazi. Kot rečeno, najprej poteka zbiranje podatkov na terenu, kasneje po prihodu z morja pa še urejanje in obdelovanje pridobljenih podatkov. To bi morda bila najboljša možnost, da ljudje spoznajo naš način dela, vidijo, kako to dejansko poteka in se nato odločijo, ali jih ta zadeva še naprej zanima in če želijo to početi tudi v prihodnje.

Kakšne načrte ima društvo v prihodnje, morda pripravljate tudi kaj novega?

V društvu se vedno dogaja kaj novega, stvari vedno tečejo naprej, tudi samo raziskovanje redno nadgrajujemo z novimi metodami, novimi načini in dodatnimi vprašanji. O delfinih želimo izvedeti čim več, o tem kje, kdaj in s kom se zadržujejo. Predvsem pa želimo veliko izvedeti o tem, kakšni so človeški vplivi na njih in kako lahko z dobrim ravnanjem poskrbimo za to, da te živali ostanejo v našem morju in tudi naše morje ostane zdravo in čisto.