Katera so tista vprašanja, ki ti jih po zmagi na Emi 2014 najpogosteje zastavljajo?

Če sem pričakovala zmago in kaj pričakujem na Danskem. In moram povedati prav glede teh pričakovanj, da mogoče niso ravno najboljša stvar. Menim, da je pričakovanje taka pasivna beseda, treba pa se je pripravljati in biti aktiven. Če pa pričakuješ, misliš, da se bo zgodilo samo od sebe. V bistvu pa bo Evrovizija samo še en nastop, na katerem bom odpela eno pesem. Imela sem že toliko nastopov, koncertov, tako da še eden več ne bo spremenil mojih pogledov na glasbo. Lahko pa se ti odpre kakšno novo okno za kak koncert drugje po Evropi. Ali pa bom spoznala kakšnega zanimivega glasbenika za duet.

Od Eme je minilo nekaj dni. Lahko strneš svoje vtise s sobotnega večera?

Pred nastopom se je zgodil en mikromoment, ko sem dobivala SMS-e "Se vidimo na Danskem", "Zmagala boš". Priznam, da sem takrat v sebi čutila pritisk, ker sem mi je zdelo, da nismo na neki konjski dirki in da se glasbe ne da meriti z minutami in sekundami. Zato sem svojo ekipo poklicala v garderobo in tam smo začeli peti, predlaga sem, da zapojemo nekaj skladb. Potem sem nekako pozabila na tisti trenutek prej. Kasneje v studiu je bilo vzdušje super. Bili smo tik pod odrom, kjer smo gledali glasbenike v obraz in navijali eden za drugega. Na koncu pa vsesplošna evforija, nekatere je kar zaneslo, mi pa smo se na splošno kar dobro držali.

Katere obveznosti si imela po sobotni zmagi?

V prvih dneh so bile obveznosti, vezane na gostovanja v raznih oddajah in intervjujih za različne medije. Kasneje pa pride na vrsto še snemanje videospota in priprava kratkega dokumentarnega filma o meni in Sloveniji.

Koga si želiš vzeti s seboj na Dansko?

Čim več ljudi. Mojo ekipo in bend – tudi če ne bodo vsi z mano na odru – da gremo gor vsi in skupaj doživimo vse to in da namesto, da na tiskovnih konferencah preveč govorimo, raje kakšno pesem zapojemo in zaigramo.

Foto: Jani Ugrin

Na Dansko verjetno ne boste šli le na Evrovizijo. Načrtujete še kaj drugega?

Ja, počasi že organiziramo slovensko srečanje v sodelovanju z dansko ambasado. Sicer pa se pripravljamo. Zaenkrat je še vse v povojih, potrudili pa se bomo, da bomo pokazali čim več stvari, vezanih ne le name, temveč tudi na Slovenijo.

Ravno se je končala zimska olimpijada, na kateri so naši športniki zelo uspešno predstavljali Slovenijo. Kako se počutiš ti, ki boš državo zastopala na Evroviziji?

Super, počaščena in vesela, da je tako. Še posebno letos, ko je bila na Emi tako močna konkurenca. Tam so bili prisotni tisti glasbeniki, ki so hkrati avtorji in izvajajo svojo glasbo v živo.

Torej na Emo ne gledaš kot na neko tekmovanje?

Ne. Rezultat seveda da zmagovalca. Ampak da tam predstaviš svojo novo skladbo, je v redu. Verjamem pa, da vsak glasbenik, ki deluje znotraj "mainstreama", želi vedno več poslušalcev. Vedno je navdihujoče imeti koncerte in nastope še kje drugje kot pa na ustaljenih poteh in lokacijah. Dober občutek je, ko zmagaš, ampak hkrati tudi zavedanje, da smisel glasbe ni v tem.

V enem od intervjujev pred Emo si dejala, da evrovizijske pesmi ne moreš napisati. Se ti pesem Spet (Round and round) vendarle ne zdi nekoliko bolj evrovizijska?

Ta pesem je oblečena v evrosongovsko obleko. Samo to. Njeno jedro pa je tako, kot je bil moj navdih, Raayev (Aleš Vovk, avtor glasbe in aranžmaja, op. a.) navdih, navdih Hannah (Mancini, soavtorica besedila, op. a.). Menim, da če greš na neko prireditev, se po njej ravnaš, da si spoštljiv do teh okvirov in prav je, da med sabo tekmujejo vsaj približno sorodne skladbe. To je edino možno, če že moramo tekmovati.

Lani si zmagala tudi na Melodijah morja in sonca. Lahko ta festival primerjaš z Emo?

Če ju primerjam glede na tehtnost izvajalcev in kako se spreminja klima na festivalih, moram reči, da sem pri obeh zaznala korak naprej. In to mi je všeč. Če ju primerjam glede šova, je vseeno Ema bolj televizijski šov, MMS pa nosijo vseeno neki vtis nečesa razposajenejšega, lahkotnejšega. In tretje: zmagovalec na Emi potuje naprej, zato je tista bitka še bolj strastna in napolnjena z adrenalinom.

Na Evroviziji si že bila nekajkrat prisotna kot gledalka. Kako ti bodo tovrstne izkušnje služile na Danskem?

Opazila sem to, da je škoda, ker ni večjega poudarka na glasbi. Na Emi je bilo letos na splošno več poudarka, kot to velja za Evrovizijo. Ni nujno, da tja potujejo izvajalci, ki tudi sicer obstajajo, lahko se zgodi, da pridejo taki, ki so bili postavljeni samo za ta večer. To je škoda. V instant izdelkih vemo, da ni zdravja. Na Evroviziji je mešalna miza postavljena v neki kot, mešalna miza za luč pa je bistveno večja. Upam, da se bo to kdaj spremenilo.

Mogoče bo to, da sem Evrovizijo že videla v živo, vplivalo na to, kako bomo funkcionirali v zakulisju. Na sam nastop pa to ne bo vplivalo.

Nekoč si mi v intervjuju dejala, da poleg glasbe delaš še tisoč in eno stvar. Katere stvari so to trenutno in kako to usklajuješ z družinskim življenjem?

Tako da so na primer zdaj z mano (smeh in se obrne k svojima dvema hčerkama), da mi sledijo in da imam prijatelje in družino, ki mi stojijo ob strani. Kar pa se tiče preostalih projektov, sta trenutno pri meni v ospredju še dva. Pri enem sem v vlogi umetniške vodje, to je Otroški festival Brinjevka, ki se bo zgodil konec aprila v Sežani. To je nekakšna Slovenska popevka za otroke. Namen je spodbujati otroke do 12 let, da pojejo avtorske skladbe.

Pred kratkim pa sem tudi postala predsednica Društva Vilenica, s katerim sodelujemo z Društvom pisateljev in pesnikov iz Ljubljane, in sem počaščena, da bom letos del velikega mednarodnega festivala Vilenica. Hkrati bo potekala mlada Vilenica, kjer bomo otrokom podelili nagrade za najboljšo poezijo. Letos smo zraven povabili tudi zamejce.

Tinkara je včeraj skupaj z Rudijem Bučarjem nastopila na otvoritvi razstave ArtDownUp. Foto: Eva Branc

Živiš na Krasu, kako pogosto se vračaš na Obalo? Si še vedno povezana s Koprom?

Vedno najdem izgovor, da se vsaj enkrat na teden zapeljem do Obale, ker me vleče k morju, k staršem.

Boš tudi na Dansko vzela kaj vetra z juga?

Bom in tudi nekaj presenečenj bomo pripravili, tako da bomo iz tega naredili en lep moment s pozitivnimi vrednotami in pozitivnimi sporočili, ki jih je v današnjem času premalo.