Trgovci kupujejo meso v tujini, ker je tam cenejše. Pri kupcih pa se je v zadnjem času močno povečalo povpraševanje po domačem, zato se trgovci poslužujejo tako imenovane bele laži oziroma gre za mehko zavajanje.

Severna Evropa je močno povečala živinorejo, zlasti prašičerejo in tudi Slovenija vse več uvaža, lastno proizvodnjo pa zmanjšuje. V resnici je meso v akciji večinoma uvoženo. Če ga je premalo, ga trgovci dokupijo od domačih dobaviteljev, ki jih stisnejo s ceno, marže pa niso zato nič nižje. Poleg tega trgovci zahtevajo od dobaviteljev dodatne popuste, rabate, odpise, dodaten denar za uvrstitev na polico. Trgovci gredo celo tako daleč, da od živilcev, ki proizvajajo za njihove blagovne znamke, zahtevajo umik imena živilca z izdelkov trgovskih blagovnih znamk diskonterjev.

Kot odgovarjajo za Dnevnik v GIZ Mesne industrije Slovenije, zaradi uvožene hrane ne vemo, kaj jemo, kolikokrat je bilo meso zamrznjeno, od kod je prišlo, koliko časa je potovalo. Ko je prehranski varuh Jože Podgoršek pozval trgovce, naj mu za obdobje od leta 2013 do 2016 pošljejo podatke, koliko mesa so prodali, so mu vsi, razen enega, odvrnili, da je to poslovna skrivnost.

V GIZ pravijo, da bi bila dobra rešitev masna bilanca, da bi trgovci morali voditi podatke po dobavitelju in izvoru, koliko blaga so prevzeli in koliko prodali. Tako bi vedeli, koliko mesa so dobili slovenskega in koliko tujega.

Anton Žampa, doma iz okolice Ptuja, redi govedo in prideluje mleko, vendar večino mleka proda v Italijo, govedo pa že na dvorišču odkupijo Avstrijci. Kot je povedal za Dnevnik, nima slabe vesti, saj je v Sloveniji mleka malo, imamo pa 70 kmetijskih zadrug, ki ga odkupujejo. Kot pravi Žampa, to stane, saj ima vsaka zadruga tajnico, direktorja in vsak direktor se sam pelje v Italijo ali na Hrvaško ponujat par litrov mleka. Kupci to izkoristijo in ga stisnejo s ceno. Kot pravi, se zadruge niso prilagodile in so obtičale v času socializma.

V zadnjih letih se je močno povečal uvoz mesa iz Hrvaške, tudi na račun Agrokorja, ki je kupil Mercator. Slovenski Mercatorjevi dobavitelji naj bi izgubili za 20 do 30 odstotkov posla, a naj bi se po Agrokorjevem zlomu situacija spet začela izboljševati.