Huh,žalostno, da mlado življenje ugasne na tako lepih gorah.Ta Alpamayo in pravzaprav celotna veriga gora, ki se začenjajoo z ledenikom Pastoruri na J in konča z goro Champara na S je prava paša za oči za ljudi ki letijo iz Evrope proti Limi. Prav tu nekje se začnejo prve faze spuščanja proti letališču v Callao ( Lima ). Pogled na te veličastne očake, ki so vse leto pokriti s snegom je enkraten, človek ima občutek, da dobesedno drsi nad tem gorovjem in to niti ne tako visoko nad njim. Čeprav sam nisem hribolazec me ta pogled venomer očara in tiste pol urce, ki letalo potrebuje za spust do morja in potem ob obali do Lime je enkraten.
Škoda , res škoda je, da taki mladi nadobudneži, ki bi imeli pred seboj še vse življenje tako končajo. Strinjam se s spodaj napisanim, da so take avanture nevarne, a so uživanja ob neizmernih lepotah sveta bolj mamljive kot misel na nevarnosti. Vsekakor pa je človeška radovednost tista gonilna sila, ki nas dela tako enkratne pri odkrivanju vsega novega na tem svetu in bi bili brez nje še sedaj v kameni dobi. Je pa res, da je človek skozi stoletja odkrivanj in iskanju novih znanj pozabil, da smo del narave in kot taki tudi sami ranljivi na počasno a vztrajno uničevanje tega neizmerno lepega planeta.