Trgovci želijo preprečiti začetek veljave razširjenega nabora nedovoljenih ravnanj v verigi s hrano, ki je po zakonu o kmetijstvu predviden z novim letom. Na ustavno sodišče so se namreč obrnili za oceno ustavnosti tega dela zakona, dali so tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja teh določb. Slednje je po mnenju vlade neutemeljeno.
TRGOVCI NA USTAVNO SODIŠČE: 23 novih 'nedovoljenih ravnanj' jim povzroča stroške
Slovenija
Predlog za začasno zadržanje izvrševanja določb 61.f člena, prvega in drugega odstavka 61.g člena, prvega odstavka 61.h člena in 177.a člena zakona o kmetijstvu ter četrtega odstavka 14. člena novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložili Mercator in drugi trgovci.
61.f člen navaja 23 nedovoljenih ravnanj, 61.g člen se nanaša na pisnost pogodb v verigi, 61.h člen na dolžno nadzorstvo, 177.a člen predpisuje višino globe za prekršek, medtem ko četrti odstavek 14. člena dopušča možnost, da se do izteka veljavnosti pogodb, a najdlje do konca 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.
Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, ki je sicer septembra že zavrnilo Mercatorjevo zahtevo za oceno ustavnosti o istih zakonskih določbah, o tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti in predlogu za zadržanje še niso odločali. Pobuda je bila namreč na ustavno sodišče vložena 12. novembra.
Trgovci navajajo, da bi izvrševanje izpodbijanih določb s 1. januarjem 2019 prineslo težko popravljive škodljive posledice. Nalagajo spreminjanje obstoječih pogodbenih razmerij, širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.
Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji.
To bi prizadelo tudi dobavitelje, saj bi trgovci nehali kupovati izdelke od domačih proizvajalcev, zaradi zmanjšanja ponudbe pa še potrošnike.
Do pobude za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb se je opredelila vlada. Če bi prišlo do zadržanja, bi po mnenju vlade nastale škodljive posledice za preostale deležnike v verigi preskrbe s hrano, saj slednji pričakujejo, da se bodo vse izpodbijane določbe začele uporabljati s 1. januarjem 2019.