Dogodek bo trajal kar dober teden dni, saj se bodo v Trstu in okolici vrstili dogodki, povezanimi z Barcolano med 29. septembrom in 8. oktobrom. Vsako leto se regate udeleži tudi okrog 100 slovenskih jadrnic, rekord je pri okrog 150. "To je zgodba o uspehu, ki se vsako leto širi. Regata ni le tržaški dogodek, ampak mnogi širši, vse od Pirana, pa do Gradeža. V jadralni praznik pa so vključeni tudi jadralni klubi Sirena iz Trsta ter slovenska Burja in Jadro," pravi prvi mož organizacije Mitja Gialuz, ki izpostavlja, da si na dogodku želi predvsem sodelovanje in čim več malih jadrnic z njihovimi lastniki in prijatelji.

Gialuz je prepričan, da tako veliko sodelovanje omogoča le aktivno sodelovanje športnikov in gospodarstva z obeh strani meje. "Barcolana predstavlja tudi prijateljstvo brez meja in prav Barcolana že dolgo dokazuje, da meja ni več. Sam se spomnim, ko smo v 90-ih letih postavili prve boje tudi v slovenske vode," še pravi Gialuz in vabi čim več slovenskih jadralcev v Trst.

Osnovna ideja Barcolane je množičnost, zato so pravila udeležbe povsem enostavna. Vsako leto pa ima prireditev tudi tekmovalni naboj. Slovenija je nazadnje blestela z jadrnico Maxi Jena, a ta del regate močno presega okvire Tržaškega zaliva. Med drugim letos pričakujejo močni jadrnici iz Francije in Avstralije, lani pa se je Barcolane udeležil tudi eden najboljših jadralcev na svetu Britanec Ben Ainslie.

V zadnjih treh letih je sestavni del prireditve tudi regata Go to Barcolana from Slovenia. Ta bo na sporedu 7. oktobra, prvič pa bo imela cilj v pristanišču. "Regato bomo izvedli tretjič. Prvo leto je pihala močna burja in v cilj je prišlo vsega šest jadrnic, lani 25, letos pa računam z novo rastjo," je povedal Igor Filipčič iz kluba organizatorja Sirena Trst.

V zadnjih letih pa ima dogodek tudi velik pomen za slovensko skupnost, saj je s pomočjo konzulata nastal tako imenovani Slovenski pozdrav, v okviru katerega se predstavlja slovenska skupnost in kultura.