Gašperšič je bil pri tem jasen: "Če zakon pade, tudi finančna konstrukcija pade." Glede slednje je minister navedel, da je Evropska komisija sama zaradi obstoječih proračunskih omejitev držav članic pri večjih infrastrukturnih projektih predvidela mehanizme, ki bi vključevali različne oblike financiranja, s katerimi bi v čim večji meri vključili tudi zasebni kapital.

Ker je zasebnike pri železnicah zaradi vprašanja donosnosti težko dobiti, je padla odločitev, da se pritegne sosednjo državo. Pri tem je minister navedel, da je partnerstvo z Madžarsko, ki si želi razviti t. i. jantarni koridor, pravzaprav priložnost za Slovenijo in da madžarski vlaki zaradi tega ne bodo deležni nobenih prednosti.

Predsednika sekcije pristaniških špediterjev Čedomira Bojaniča je skrbelo, da bi sodelovanje Madžarske pri projektu lahko pomenilo poseg v koncesijsko pogodbo z Luko Koper, a ta, kot je odvrnil Gašperšič, ostaja nedotaknjena: "Tu bo Luka Koper še vedno samostojen subjekt in ga ta investicija v tem razmerju ne bo zadevala."

Predsednika krajevne skupnosti Črni Kal Janka Severja je zanimalo, kdo bo zagotovil sredstva za dvotirno progo, minister pa je odgovoril, da je edino logično, da manjkajoča sredstva zagotovi podjetje 2TDK. Po ocenah Gašperšiča bi sicer z 1,2 do 1,3 milijarde evrov lahko dobili polno dvotirno progo. To bi bila tudi racionalna rešitev, saj dodatni znesek v primerjavi z enotirno progo ne bi predstavljal bistveno večjega stroška od tistega za vzdrževanje obstoječega edinega tira.

Gašperšič je zavrnil bojazni o korupcijskih tveganjih, saj bo pri nadzoru investicije sodelovalo več domačih in tujih subjektov. Po njegovem prav tako še ni prepozno za projekt, saj bi vlaki po drugem tiru lahko začeli voziti že leta 2025. Sicer pa je minister prepričan, da bo že s samim referendumski "da" projektu dan signal in bo s tem tudi Luka Koper pridobila na konkurenčnosti.

Začenja se predčasno glasovanje

Začenja se predčasno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru, ki bo sicer v nedeljo. Volivci lahko svoj glas predčasno oddajo od danes do četrtka med 7. in 19. uro na sedežih okrajnih volilnih komisij. Glasovanje bo potekalo tudi na tistih upravnih enotah, kjer okrajne volilne komisije sicer nimajo sedeža, to so Cerknica, Dravograd in Metlika, ter na sedežu Občine Bled.

Okrajne volilne komisije v teh dneh volivcem pošiljajo obvestila o volišču, kamor so vpisani v volilni imenik. Tudi če obvestila še niso prejeli, se lahko udeležijo predčasnega glasovanja, svojo istovetnost pa morajo v vsakem primeru izkazati z osebnim dokumentom in se podpisati v volilni imenik. Predčasno glasovanje sicer poteka na enak način, kot bo na dan referenduma, volivci obkrožijo za ali proti.

V sredo pa se izteče rok, do katerega morajo volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji. Isti rok velja tudi za tiste volivce, ki bodo na dan glasovanja zunaj okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju.

Enako velja za volivce, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik. Ti lahko okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati pred volilnim odborom, na svojem domu.

Prav tako srede, 20. septembra, morajo volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Slovenije in bodo na dan glasovanja v državi ter želijo glasovati na volišču v Sloveniji, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere uresničujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji.