Ustavno sodišče v četrtek o menedžerskem davku

Slovenija

Ustavno sodišče je za četrtek sklicalo javno obravnavo zahteve za oceno ustavnosti dela zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Po mnenju upravnega sodišča, ki je dalo zahtevo za oceno ustavnosti, je del zakona, ki se nanaša na njegovo uporabo, v nasprotju z ustavo.

Po oceni upravnega sodišča zakon ne sme s povratno veljavnostjo uveljavljati davčne obveznosti. Menedžerski davek je namreč DZ sprejel septembra 2009, v njem pa je določeno, da se uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 dalje.

Kot meni upravno sodišče, morajo biti v takem nesporno izkazanem gospodarsko in finančno kriznem obdobju zakoni, še zlasti pa (finančno) obremenjujoči, sprejeti ob upoštevanju vseh določb ustave. Tako je po mnenju tega sodišča 12. člen menedžerskega davka, ki se nanaša na njegovo uporabo, v nasprotju s 155. členom ustave - ta namreč določa, da lahko zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Ali ima zakon retroaktivne posledice?

Upravno sodišče v zahtevi za oceno ustavnosti navaja, da je skladno z načelom zaupanja v pravu pričakovanje, da se bo davčna ureditev spreminjala tako, da bodo spremembe v obdavčitvi znane vnaprej oz. da (finančno) obremenilni davčni predpisi ne bodo posegali v pravni položaj državljanov, ki predstavlja že zaključeno dejansko celoto.

Na področju obremenitve z davki je to po mnenju upravnega sodišča še posebej pomembno, saj gre za področje, na katerem posega država v premoženjsko sfero posameznika brez neposrednega povračila.

Vlada se zahtevo o oceni ustavnosti septembra 2009 ocenila kot neutemeljeno, zato je ustavnemu sodišču predlagala, da jo zavrne.

Kot je takrat ocenila vlada, je z 12. členom zakona v celoti zasledovano varstvo javne koristi, da se z obdavčitvijo dohodkov zavezancev, primernim sredstvom, omili in rešuje finančna in gospodarska kriza slovenskega gospodarstva. Z omenjenim členom zakona se posega v visoke dohodke poslovodstev in nadzornikov poslovnik subjektov, ki so od države prejele pomoč.

Davek je sicer bil ukinjen že let 2010

Vlada je tudi menila, da zakonodajalec ni kršil načela zaupanja v pravo in posegel v pravni položaj zaključene dejanske celote, ampak je določil le davčno obveznost, ki izhaja iz nje. Ker se tudi druge davčne obveznosti plačujejo za preteklo leto (dohodnina), so tudi v danem primeru davčne obveznosti namreč znane v naprej.

Menedžerski davek, katerega veljavnost se je sicer s koncem leta 2010 že iztekla, je znašal 49 odstotkov in ga je bilo treba plačati na zneske nad določeno višino: pri plačah denimo v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno.

Ustavno presojo omenjenega zakona sta zahtevala tudi dva nekdanja člana uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), Marjan Kramar in Matej Narat, a je ustavno sodišče njuno zahtevo zavrglo.s

Deli novico: