Pri kartičnem plačilu mora trgovec banki, prek katere je sprejel plačilo, plačati provizijo. Del te ta odvede banki, ki je kartico izdala. Za debetne kartice je trgovska provizija v povprečju od dva do tri odstotke, za kreditne pa od tri do pet odstotkov.

Trgovci kartične provizije običajno vračunajo v ceno blaga, ki ga tako podražijo za vse potrošnike. Evropski trgovci za kartične transakcije bankam na leto plačajo okoli 13 milijard evrov, od katerih gre približno 70 odstotkov za medbančne provizije.

Medbančne provizije za čezmejne transakcije se gibljejo od nekaj desetink do dobrega odstotka, za domače pa se močno razlikujejo: za plačilne kartice so na Danskem na primer pri 0,1 odstotka, na Poljskem pa 1,6 odstotka, za kreditne kartice pa so v Franciji pri 0,5 odstotka, v Nemčiji pa pri 1,8 odstotka.

Medbančne provizije tako bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, pri čemer ne odražajo njihovih dejanskih stroškov. Sedanji sistem po mnenju kritikov omejuje konkurenco in novim igralcem, ki bi ponudili ugodnejše storitve, onemogoča vstop na trg.

Omejitve najprej le za čezmejne transakcije

Komisija je zato predlagala omejitev medbančnih provizij pri plačevanju z debetnimi karticami na 0,2 odstotka, za kreditne kartice pa na 0,3 odstotka. V 22-mesečnem prehodnem obdobju bodo, če bo predlog tudi uveljavljen, omejitve veljale le za čezmejne transakcije, pozneje pa tudi za domače.

Sprva je sicer komisija razmišljala o popolni odpravi medbančne provizije pri plačevanju z debetnimi karticami, a je to opustila. Prav tako so si nekateri zaman prizadevali, da omejitve ne bi veljale le za običajne potrošnike, temveč tudi za poslovne kartice.

Za dokončno uveljavitev predloga je potreben še kompromis s članicami unije, pogajanja s Svetom EU pa naj bi se začela poleti. O predlogu bodo evropski poslanci dokončno odločali po majskih evropskih volitvah.