Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je Logar študiral slikarstvo pri profesorjih Francetu Miheliču, Mariju Preglju, Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1968, nato pa študij nadaljeval na specialki za grafiko pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku ter ga zaključil leta 1970.

Logar spada v prelomno generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev. V 80-ih letih je izoblikoval docela sintetizirano in barvno izjemno živahno figuraliko. Temu obdobju je sledila umiritev in Logarjevo slikarstvo je postajalo vse bolj introspektivno, je ob Logarjevi razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev leta 2006 zapisal Lev Menaše.

Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja

Med drugim je za grafični in slikarski opus, razstavljen v galeriji Equrni, leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa so mu podelili tudi Jakopičevo nagrado.

Logar je po pisanju današnjega Dela vse od izteka 60. let preteklega stoletja predstavljal eno stalnic na slovenskem likovnem prizorišču, njegova umetniška pot pa ustvarja vtis poti, sestavljene iz številnih poglavij, kakršna so znana tudi iz siceršnjega razvoja likovne umetnosti vse od časa, ko je stopil na likovno prizorišče.