"Na ministrstvu za finance se zavedamo pomembnosti transparentnega poslovanja ter z njim zmanjševanja korupcijskih in drugih tveganj," so po objavah, povezanih z afero Rajski dokumenti, sporočili z ministrstva.

Na podlagi novembra lani uveljavljenega novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma bo Slovenija sicer dobila register dejanskih lastnikov. Ta bo pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

"Poslovni subjekti bodo v ta register začeli vpisovati podatke o dejanskih lastnikih z 19. novembrom 2017, po dveh mesecih - predvidoma 19. januarja 2018 - pa bo register dostopen javnosti," so pojasnili na ministrstvu.

Register dejanskih lastnikov bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih družb z omejeno odgovornostjo, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava.

Z vzpostavitvijo registra bo zavezancem za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma omogočen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih za namene izvajanja pregleda stranke ter za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Register dejanskih lastnikov bo vzpostavila in vodila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), deloma bo register javen.

Podatki bodo dostopni tudi nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Register bo med drugim povezal podatke z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav, datuma vzpostavitve povezljivosti med registri različnih držav pa na ministrstvu še ne ne morejo napovedati.

Kot še dodajajo, je ministrstvo za finance v slovenski pravni red v zadnjih letih implementiralo tudi pomembne spremembe na področju sodelovanja med državami z obvezno avtomatično izmenjavo informacij, ki omogoča zaznavo davčnih nepravilnosti, s katerimi davčni organi v posamezni državi predhodno niso bili seznanjeni. Poleg tega je deloma še v teku implementacija štirih minimalnih standardov projekta OECD, krajše imenovanega BEPS, ki se nanaša na preprečevanje škodljivih davčnih praks, preprečitve zlorab sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, avtomatično izmenjavo poročil po državah in učinkovitejše reševanje davčnih sporov.

Država je tudi v fazi implementacije lani sprejete evropske direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. "Čeprav se morda zdi implementacija teh ukrepov v nacionalno zakonodajo abstraktna ali nepomembna, je lahko boj s tovrstnimi praksami na ravni posamezne države brez teh ukrepov zelo otežen in manj učinkovit," so poudarili na ministrstvu.

Po njihovem mnenju je ključen skupen dogovor in sodelovanje med državami. "Zato so vse omenjene aktivnosti, v katerih Slovenija aktivno sodeluje, izrednega pomena in tudi predpogoj za učinkovit skupen boj in boj vsake posamezne države proti strategijam davčnega planiranja, ki izkoriščajo pomanjkljivosti in neskladja davčnih predpisov na način, da umetno alocirajo obdavčljive dobičke v jurisdikcije, v katerih ne poteka nobena ekonomska aktivnost podjetja in kjer je nizka ali ničelna obdavčitev," so dodali.