V Londonu prenovili Dickensov muzej

Muzej Charlesa Dickensa v Londonu bo od ponedeljka na ogled v prenovljeni podobi.

"Muzej izgleda kot hiša, iz katere bi pravkar stopil Dickens", pravi direktor muzeja Florian Schweizer. Prenova muzeja je stala tri milijone funtov (3,7 milijona evrov), v njem pa letno pričakujejo 45.000 obiskovalcev.

Prenovljeni muzej, ki je doslej veljal za zapostavljenega in spregledanega, se po novem lahko pohvali s sodobno tehnično opremo, učnim centrom in kavarno. Uvodoma bo na ogled tudi razstava kostumov iz nove filmske različice romana Velika pričakovanja. Film je režiral Mike Newell.

Pisatelja, pokopanega leta 1870 z državniškimi častmi v Westminstrski opatiji, so v slovenščino prevajali Mira Mihelič, Izidor Cankar, Janko Moder in Branko Gradišnik.

V pritličju muzeja je na ogled modra Dickensova jedilnica, ki jo krasi pisateljev mladostni portret. V zgornjem nadstropju pa sta Dickensova sprejemnica, v kateri je do joka in smeha pripravil svoje obiskovalce, in spalnica. V njej je umrla njegova svakinja Mary, stara komaj 17 let. Njena smrt je bila najverjetneje povod za Dickensov zelo temačne opise smrti.

Sobe so opremljene s pisateljevimi originalnimi stvarmi - njegovo pisalno mizo in stolom, garderobno omaro, priborom za britje ter s knjigami z opombami in rokopisi. Muzej tudi ne skriva Dickensonovega temačnega obdobja življenja. Med drugim so razstavljene rešetke iz zapora, v katerem je bil zaradi dolgov zaprt njegov oče, in škatle loščil za čevlje iz tovarne, v kateri je delal kot 12-letni otrok.

Dickens je napisal več kot 20 knjig, imel deset otrok, bil je tudi družbeno aktiven. Za posledicami kapi je umrl pri 58. letih. Le malo avtorjev ostaja po 200 letih še vedno tako citiranih, branih in sprejetih kot prav Dickens s svojimi junaki, kot so Oliver Twist, David Copperfield in Ebenezer Scrooge.

Pisatelj se je rodil 7. februarja leta 1812 v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku in materi gospodinji. Družina z osmimi otroki se je borila z revščino. Že kot otrok je delal, kasneje pa nadaljeval s šolanjem, se zaposlil v odvetniški pisarni, pisal novice za časnike, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških pogojih je zapisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo. Velja za največjega romanopisca zgodnje viktorijanske dobe. Dve stoletji od njegovega rojstva, ki minevata ravno to leto, so obeležili po vsem svetu.

Sorodne vsebine:

Akcijo Primorci beremo 2012 zaključili z Ivanom Sivcem

V milanskem Triennalu razstava o vampirjih

Cerkev Svete Foške pri Pulju: kraj, kjer resnično straši!

Deli novico: