V proračun manj denarja kot načrtovano

Slovenija

V DZ se začenja obravnava predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se bo primanjkljaj povečal za blizu 200 milijonov evrov. Poslanci bodo o njem odločali na seji DZ, ki se bo začela 17. novembra. Pred tem pa se morajo do predloga opredeliti delovna telesa in prva tri se bodo na to temo sestala danes.

Danes bodo o predlogu razpravljali komisija za nadzor javnih financ ter odbora za obrambo ter za infrastrukturo, okolje in prostor. Nato bodo seje ostalih odborov sledile še ves teden, v soboto pa se bo do njega kot matično delovno telo opredelil odbor za finance in monetarno politiko. DZ bo nato o njem odločal na svoji sploh prvi redni seji po konstituiranju.

Spremembe proračuna, ki ga je DZ sprejel novembra lani, so potrebne, ker se bo vanj letos steklo manj denarja od načrtovanega in ker je bilo kar nekaj odhodkov načrtovanih prenizko. Primanjkljaj se bo s povečanjem presežka odhodkov nad prihodki za 197 milijonov evrov povečal s 3,2 na 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vlada predlogov strukturnih ukrepov ni mogla pripraviti

Ker DZ sprejema rebalans tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, pač pa je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti. Z njim Slovenija tudi ne bo sledila zavezi Evropski komisiji, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Po predlogu rebalansa se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov. Bolj kot nekaj nižji prihodki bo proračunski primanjkljaj povečala za 177 milijonov evrov višja poraba. Kot je zapisano v predlogu rebalansa, bodo imeli uporabniki državnega proračuna po novem letos na voljo 9,8 milijarde evrov.

Deli novico:

frskec |  11 .11. 2014 ob  11: 23
Tako, ja, minister Mramor. Tudi če ni prihodkov, je treba proračun povečati, ker nova vlada že na štartu več rabi. Tudi, če ni gospodarske rasti, so za polnjenje proračuna tudi druge možnosti, kot na primer: kreditiranje države (zadolževanje) iz tujine, dokapitalizacija bank, izdaja obveznic, dvig trošarinskega davka na tobak, gorivo in alkoholne pijače....daj, saj boš pogruntal, če v šoli študente učiš kako se to dela.