V Sloveniji ima težave s pomanjkanjem ustreznih kadrov petina delodajalcev

Slovenija

Število brezposelnih v Sloveniji je visoko, o težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra pa še vedno poroča 19 odstotkov delodajalcev, je razvidno iz raziskave družbe Manpowergroup o pomanjkanju ustreznih kadrov za letošnje leto. To je sicer pet odstotnih točk manj kot lani in 17 odstotnih točk manj od globalnega povprečja.

Po rezultatih raziskave v Sloveniji, ki je zajela 620 delodajalcev, se s težavami pri zaposlovanju na določena delovna mesta zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov sooča 19 odstotkov delodajalcev.

V Sloveniji se ta delež zmanjšuje že od leta 2011, ko se je v državi začelo izvajati to analizo, in je manjši tako od povprečja regije Evropa, Bližnji vzhod in Afrika (27 odstotkov) kot od globalnih rezultatov (36 odstotkov).

"To pripisujemo dejstvu, da v Sloveniji še ni prišlo do opaznega okrevanja gospodarstva, ki bi lahko vplivalo na intenzivnost zaposlovanja in na iskanje novih kadrov, še vedno pa se soočamo tudi z visokim deležem brezposelnih oseb," ocenjujejo v družbi Manpower Slovenija.

Znanja in izkušenj v podjetju se delodajalci ne zavedajo

Ob tem dodajajo, da se slovenski delodajalci vrednosti znanja in izkušenj znotraj svojih podjetij ne zavedajo v tako veliki meri kot njihovi kolegi na globalni ravni.

V letošnjem letu imajo slovenski delodajalci sicer največ težav z zapolnitvijo delovnih mest kvalificiranih delavcev, inženirjev ter osebja v restavracijah in hotelih. V primerjavi s prejšnjim letom so se kvalificirani delavci z drugega povzpeli na prvo mesto in tako prehiteli inženirje. Tretje mesto po pomanjkanju letos zaseda osebje v restavracijah in hotelih, ki je bilo lani na osmem mestu.

Na vprašanje, kako pomanjkanje ustreznih kadrov vpliva na poslovanje podjetij, je 46 odstotkov slovenskih delodajalcev odgovorilo, da ima to velik ali srednje velik vpliv na sposobnost zadovoljitve potreb strank. Kar 20 odstotkov jih je menilo, da imajo nezapolnjena delovna mesta majhen vpliv na njihovo uspešnost, 34 odstotkov pa, da tovrstnega vpliva ni.

Pomankanje kadidatov na trgu dela

Kot najpogostejši razlog za težave pri zaposlovanju jih je 54 odstotkov navedlo splošno pomanjkanje ustreznih kandidatov na trgu dela. 26 odstotkov jih je medtem dejalo, da je krivo pomanjkanje ustreznih izkušenj. Iz tega naj bi bilo mogoče sklepati, da se izkušnje, veščine in znanja, ki jih imajo kandidati na trgu dela, ne ujemajo s pričakovanji delodajalcev.

Za premagovanje težav zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov se slovenski delodajalci najpogosteje, v 40 odstotkih, poslužujejo razvoja obstoječega kadra. Druga najbolj uporabljena strategija, ki jo uporablja 33 odstotkov vprašanih, je iskanje novih virov ustreznih kadrov. Od tega 14 odstotkov delodajalcev zaposli tudi kandidate, ki nimajo vseh zanj in veščin, a imajo potencial, da jih hitro osvojijo.

"Tudi letos opažamo velik razkorak med visoko brezposelnostjo na trgu dela in tistimi delodajalci, ki za svoja prosta delovna mesta ne najdejo ustreznega kadra. To znova potrjuje, da med izobraževalnimi institucijami in podjetji ni ustrezne komunikacije, predvsem pa, da obstoječi izobraževalni sistem na vse hitreje nastajajoče nove specifike delovnih mest ne odgovarja dovolj hitro ali učinkovito," navajajo v Manpower Slovenija.

V nadaljnjem razvoju podjetij in pri iskanju ustreznega kadra veliko vlogo pripisujejo kadrovikom, ki bodo zmogli pravočasno opredeliti prosta delovna mesta in uspešno privabiti ter ohraniti primerne kandidate, ki jih bodo zasedli.

Deli novico:

zaposlitvene agencije |  19 .06. 2014 ob  22: 46
je najprej potrebno zapret, ker prve izkoriščajo delavce!!!! Delodajalci pa bi itak radi videli, da delamo zastonj!!! Delu je potrebno vrniti čast in oblast!!!!!!
Opica |  19 .06. 2014 ob  11: 36
20 let nazaj so te imeli za luzerja, ker si se vpisal na kovinarsko solo. MORAL si na gimnazijo, ker ce ne si bil zguba. Od teh gimnazicev jih je vecina brezposelnih saj so se vpisali na fakse brez prihodnosti in zdaj ne vejo kaj bi sami s sabo. Veliko "kovinarjev" si je takrat hitro sluzbo naslo in se to s stabilno placo, nadaljevali s studijem itd. No v teh letih je tega "bednega" kadra zmanjkalo in jih tako grozno hudo in obupano iscejo da je za se zjokat. Kje so? Spokali so. In tudi te, ki so tukaj se pridno prijavljajo na razpise in posiljajo prosnje in na koncu delajo za 0 (z besedo NIC). Seveda tudi nadure in tako naprej. To kar zdaj jamrajo te podjetniki je farsa. Vsak ki pogleda razpise za delo in ko pride na razgovor je razocaran. Za orodjarja in podobne poklice zahtevajo najmanj nekaj let izkusenj na projektih NASE, projektiranju jedrskih reaktorjev,..in seveda za beden denar, ki pa ga moras sprejet. S tem ko toliko obupano iscejo si delajo samo reklamo.
KKoprčan |  19 .06. 2014 ob  10: 44
Problem je v tem ker naše firme vodijo sami šalabajzerji.Sam sem že ogromno let v gostinjstvu in vidim kaj se dogaja ,imaš same dolžnosti delaš za tri ponoči, podnevi , praznike nedelje nič se ne buniš na koncu pa moraš razmišljati če bo plača.Ma kdo ti bo prišel delat za take šolde .za zdaj sami Bolgari ,Albanci in Makedonci ki niti slovensko ne vejo in da ti nekaj naredi mu moraš 10 min razlagat in te gleda kot tele.Naši vodilni naj se malo zamislijo in vlagajo v domači personal tako bo tudi denar ostal doma in bo krožil v SLO ne pa po tujih državah ki nimamo nič koristi od njih.
Nana |  19 .06. 2014 ob  10: 32
Se ne čudim, da se to dogaja. Delodajalcem se še tega ne da, da bi odprli internetno stran fakultete in programa določene smeri ter se pozanimali kakšen kader izobražujejo naše fakultete. Odlično bi bilo, da bi se sam delodajalec povezal s samo fakulteto katera izobražuje njim ustrezen kader, vendar se tega poslužujejo redka podjetja in imajo zadržke glede tega. Drugi problem pa je, da ti nihče noče nuditi delovnih izkušenj. Vsi bi radi videli, da se ustrezni kandidat vsede na delovno mesto in takoj prične z delom, saj se jim z njim ne da ukvarjati v smislu izobraževanja in nudenja izkušenj. Moje mnenje je, da ustrezen kader obstaja vendar so napori podjetja, v iskanju le tega, minimalni. In kaj se zgodi, beg izobraženih (ustreznega kadra) v tuje države.