Analizo sta pripravila Gospodarsko interesno združenje (GIZ) proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij in Gradbeni inštitut ZRMK, na okrogli mizi ta teden pa jo je predstavil predsednik omenjenega združenja Darko Bevk.

Pojasnil je, da se osveščenost na področju energetske obnove stavb krepi in da so ljudje ugotovili, da se ta izplača. "So pa tudi ovire. Ena od njih je, da smo bili premalo ambiciozni oz. premalo uspešni pri obnovi javnih stavb, potem so tu omejena sredstva na Eko skladu, ni pa niti kontinuitete," je opozoril.

Premalo obnavljamo

Bevk je prepričan, da je treba v Sloveniji letno obnoviti vsaj sedem odstotkov stavbnega fonda, če želi država doseči zastavljene cilje do leta 2020. Trenutno se letno obnovi 1,8 odstotka stavb.

Bevk meni, da bi ob dvigu deleža obnovljenih stavb na sedem odstotkov v Sloveniji letno pridobili 3600 delovnih mest pri samih obnovitvenih delih, v povezanih panogah pa še enkrat toliko.

Vodja sektorja za graditev in stanovanja na infrastrukturnem ministrstvu Saša Galonja je potrdil, da se z energetsko prenovo ukvarja več institucij, da pa strategije obnove stavb še ni.

12 evrov spodbude za kvadratni meter izolacije fasade

Da se v praksi pri energetskih obnovah pojavlja veliko težav, je spomnil direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dejan Papež. Izpostavil je potrebo po 100-odstotnem soglasju etažnih lastnikov za posojilo v breme rezervnega sklada, kar je po njegovem mnenju neumnost. Meni, da zaradi te določbe stoji veliko investicij.

Vesna Černilogar z Eko sklada je pojasnila, da se letošnja sredstva zbirajo tudi na podlagi sklada za podnebne spremembe. Iz njega bodo sredstva za obnove za degradirana območja nekoliko višja. Za izolacijo fasad znaša spodbuda 12 evrov na kvadratni meter, na degradiranih pa 15 evrov. Kot v preteklem letu tudi letos velja, da bo spodbuda za socialno šibke lastnike stanovanj veljala do 100 odstotkov njihovega deleža naložbe. Pomembno je, da občan predloži odločbo centra za socialno delo.

"Težava številka ena so upravniki, ki nimajo kadra za nasvete stanovalcem. Najprej je treba spremeniti sistem upravljanja," je dejal. Izpostavil je, da večino naložb kreditirajo izvajalci, torej omogočajo obročno odplačevanje. Pri tem številni izvajalci propadejo, saj niso banke in ne morejo kreditirati. V veliko primerih pa izvajalci dobijo posel le, če omogočijo odplačevanje na več let.

Tudi Papež je opozoril, da za opravljanje nalog upravnika večstanovanjskih stavb ni nobenega standarda, predpisanega izobraževanja. "Ministrstvo se izgovarja, da je to v nasprotju z evropskimi direktivami o deregulaciji. Kdor je malar, je lahko tudi upravnik, čeprav nima pojma. V rezervnem skladu je tudi veliko denarja in že se je zgodilo, da je denar izginil," je bil oster Papež.